Navigation path

Left navigation

Additional tools

Ukrepi Evropske unije za zmanjšanje brezposelnosti mladih

European Commission - MEMO/13/464   28/05/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 28. maja 2013

Ukrepi Evropske unije za zmanjšanje brezposelnosti mladih

Sedanje stanje

Marca 2013 je bilo v EU-27 brezposelnih 5,7 milijona mladih, od tega 3,6 milijona v evroobmočju. Stopnja brezposelnosti mladih je v EU-27 znašala 23,5 %, v evroobmočju pa 24 %, pri čemer je bil delež brezposelnih mladih čez mesec razmeroma stabilen, v primerjavi z marcem 2012 pa za 0,9 oziroma 1,5 odstotne točke višji. Marca 2013 so bile najnižje stopnje opažene v Nemčiji, Avstriji (v obeh državah 7,6 %) in na Nizozemskem (10,5 %), najvišje pa v Grčiji (59,1 % januarja 2013), Španiji (55,9 %), Italiji (38,4 %) in na Portugalskem (38,3 %).

* januar 2013 * * februar 2013 * * * 4. četrtletje leta 2012

(Vir: Eurostat)

Kako si EU prizadeva zmanjšati brezposelnost mladih?

S priporočili za posamezne države iz julija 2012 se je skušalo zagotoviti, da bi zaposlovanje mladih ostalo visoko na političnem dnevnem redu vseh držav članic, v katerih je brezposelnost mladih še posebej zaskrbljujoča.

Evropska komisija je decembra 2012 predlagala sveženj o zaposlovanju mladih, ki naj bi državam članicam pomagal, da s ponudbo zaposlitev, izobraževanja in usposabljanja rešijo problem brezposelnosti in socialne izključenosti mladih (glej IP/12/1311 in MEMO/12/938). Sveženj zajema:

  • predlog priporočila Sveta, da se uvede jamstvo za mlade

  • okvir za kakovost pripravništva

  • evropsko koalicijo za vajeništva

22. aprila 2013 je Svet ministrov EU sprejel Priporočilo o vzpostavitvi jamstva za mladino (glej MEMO/13/152). Evropska komisija poziva države članice, naj vzpostavijo strukture, s katerimi bi lahko jamstvo za mlade čim prej uresničili. Komisija bo kmalu predstavila dodatne pobude za podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za vzpostavitev programov jamstva za mlade.

Kaj pomeni jamstvo za mlade?

Jamstvo za mlade temelji na izkušnjah v Avstriji in na Finskem in si prizadeva zagotoviti, da bi vsi mladi do starosti 25 let prejeli kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti. Jamstvo za mlade je ena od najpomembnejših in nujnih reform, potrebnih za odpravljanje brezposelnosti mladih ter za izboljšanje prehoda med šolo in delom.

Kako je mogoče financirati jamstvo za mlade?

Jamstvo za mlade pomeni za države članice strošek, financiran iz davkov, vendar je ta strošek precej nižji od cene pasivnosti.

Stroški so odvisni od nacionalnih okoliščin – v državah članicah, kjer so podporni ukrepi dobro razviti (npr. dobro usposobljeno osebje javnega zavoda za zaposlovanje za obravnavanje potreb mladih), bodo nižji. Odvisni so tudi od tega, kako je program vzpostavljen in kako se izvaja. Stroški bodo višji v državah z visokimi stopnjami mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) ali v državah z visoko stopnjo brezposelnosti mladih.

Julija 2012 je Mednarodna organizacija dela ocenila, da bi skupni strošek vzpostavitve programov jamstva za mlade v evroobmočju znašal 0,45 % BDP evroobmočja ali 21 milijard evrov. Vendar je treba te stroške primerjati s stroški brezposelnosti, nedejavnosti in izgube produktivnosti. Po oceni Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofond) so stroški prejemkov, izplačanih mladim brezposelnim, izpada dohodkov in davkov enakovredni 1,21 % BDP, kar pomeni za EU letno izgubo v višini 153 milijard evrov. Poleg tega lahko brezposelnost v mladih letih mlade dolgotrajno negativno zaznamuje. Ti mladostniki se soočajo ne le z večjim tveganjem brezposelnosti v prihodnosti, temveč tudi z večjim tveganjem izključenosti, revščine in zdravstvenih težav.

EU lahko državam članicam pomaga s finančno podporo iz Evropskega socialnega sklada (ESS). Ob upoštevanju jamstva za mlade vsebuje predlog uredbe o ESS za naslednje programsko obdobje 2014−2020 namensko naložbeno prednostno področje ESS za trajnostno vključevanje na trg dela mladih NEET. Od držav članic z visoko stopnjo brezposelnosti mladih se torej pričakuje, da bodo mlade brezposelne osebe ter NEET opredelile kot posebno ciljno skupino za financiranje iz ESS.

Primeri dejavnosti/ukrepov jamstva za mlade(JZM), ki jih lahko podpira ESS:

Ukrepi

Posamezni primeri dejavnosti/ukrepov, ki jih lahko podpre ESS

Strategije obveščanja in informacijske točke.

[JZM, priporočili 8 in 9]

  • obiski predstavnikov javnih zavodov za zaposlovanje v šolah

  • izobraževanje javnih zavodov za zaposlovanje za učitelje

  • razvoj specializiranih zavodov za mlade v okviru javnih zavodov za zaposlovanje ali s strani zasebnih podizvajalcev

  • distribucija tiskanega gradiva v mladinskih centrih ali ob dogodkih za mlade

  • uporaba interneta in družbenih medijev

  • sistemi za zbiranje podatkov

  • potujoče predstavitve

Individualno načrtovanje ukrepov.

[JZM, priporočilo 10]

  • usposabljanje osebja javnih zavodov za zaposlovanje

  • pogodba s specializiranimi partnerji

Osipnikom in nizko kvalificiranim mladim omogočiti, da se ponovno vključijo v izobraževanje in usposabljanje ali izobraževalne programe za prekvalifikacijo, odpraviti neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po spretnostih ter izboljšati digitalno pismenost.

[JZM, priporočila 11–13]

  • usposabljanje in programi za prekvalificiranje

  • zagotavljanje učenja jezikov

  • svetovanje in dodatna učna podpora, da bi se mladi ponovno izobraževali ali usposabljali

  • podpora ogroženim mladim pri pridobivanju ustreznih kvalifikacij in dokončanju srednješolske izobrazbe

  • učenje in vajeništvo na delovnem mestu

  • zagotavljanje usposabljanja za digitalno pismenost

  • boni za usposabljanje

Spodbujati šole in zavode za zaposlovanje k spodbujanju in zagotavljanju stalnega usmerjanja mladih glede podjetništva in samozaposlovanja.

[JZM, priporočilo 14]

  • usposabljanje osebja zavodov za zaposlovanje in učiteljev

  • razvoj in izvajanje tečajev podjetništva v srednješolskem izobraževanju

  • usposabljanje za brezposelne mlade

Uporabiti ciljno usmerjene in dobro zasnovane subvencije za plače in zaposlovanje ter s tem spodbuditi delodajalce, da bodo mladim omogočili vajeništvo ali delovno prakso, zlasti tistim, ki so najtežje zaposljivi. [JZM, priporočilo 17]

  • najem kreditov, namenjenih za neto novo zaposlovanje mladih prek delovnih mest in vajeništva (podporo ESS za subvencionirane kredite morajo spremljati aktivacijski ukrepi, kot so praktično usposabljanje itd.)

Spodbujati delovno mobilnost z ozaveščanjem mladih o ponudbah za zaposlitev, pripravništva in vajeništva in podpori na različnih področjih ter zagotoviti ustrezno podporo tistim, ki so se preselili.

[JZM, priporočilo 18]

  • delovanje točk EURES (podpora ESS EURES-u se osredotoča na zaposlovanje in povezane storitve informiranja, svetovanja in usmerjanja na nacionalni in čezmejni ravni)

  • kampanje ozaveščanja

  • podpora prostovoljnim organizacijam, ki dajejo na voljo mentorje

  • podpora mladinskim organizacijam, ki pomagajo mladim delavcem migrantom

Zagotoviti večjo razpoložljivost podpornih storitev za ustanovitev podjetja.

[JZM, priporočilo 19]

  • sodelovanje med zavodi za zaposlovanje, ponudniki podpornih storitev za podjetja in ponudniki financiranja (npr. regionalni zaposlitveni sejmi in dogodki mreženja)

  • podpora za zagon MSP

  • podpora za samozaposlitev

  • podjetniško usposabljanje na področju poslovnega znanja in spretnosti, npr. za brezposelne, ki ga spremljajo nepovratna sredstva za podjetništvo

Okrepiti mehanizme za podporo mladim, ki opustijo programe aktiviranja in nimajo več dostopa do prejemkov.

[JZM, priporočilo 20]

  • podpora mladinskim organizacijam in zavodom za mlade

  • sodelovanje z drugimi organizacijami, ki so v stiku z mladimi

  • vzpostavitev sistemov za sledenje

  • podpora zavodom za zaposlovanje in službam za poklicno usmerjanje

Spremljanje in ocenjevanje vseh ukrepov in programov, ki prispevajo k jamstvu za mlade, da bi se lahko razvilo več z dejstvi podprtih politik in posredovanj na podlagi tega, kaj se je kje obneslo in zakaj. [JZM, priporočilo 23]

  • določitev stroškovno učinkovitih pobud

  • uporaba nadzorovanih poskusov

  • ustanovitev centrov za analizo

  • razvijanje modelov politik, pilotnih projektov, preskušanje in vključevanje politik (socialne inovacije in eksperimentiranje)

Na nacionalni, regionalni in lokalni ravni spodbujati dejavnosti vzajemnega učenja vseh strani, ki se borijo proti brezposelnosti mladih, da se izboljša oblikovanje in izvedba prihodnjih programov jamstva za mlade.

[JZM, priporočilo 24]

  • uporaba evropske mreže o zaposlovanju mladih (ESS podpira dejavnosti nadnacionalnega sodelovanja v zvezi z izmenjavo dobrih praks med organizacijami na ravni EU s pomočjo financiranja tehnične pomoči na ravni Komisije)

Krepitev zmogljivosti vseh zainteresiranih strani, tudi zadevnih zavodov za zaposlovanje, vključenih v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje programov jamstva za mlade, da se odpravijo vse notranje in zunanje ovire, povezane s politiko in načinom razvijanja teh programov.

[JZM, priporočilo 25]

  • zagotovitev usposabljanja in delavnic

  • vzpostaviti programe izmenjave in napotitev med organizacijami z dejavnostmi nadnacionalnega sodelovanja

Poleg tega je Evropski svet na svojem zasedanju februarja 2013 predlagal pobudo za zaposlovanje mladih v višini 6 milijard evrov, zlasti za podporo jamstvu za mlade, ko bo sprejeto. Za pobudo za zaposlovanje mladih naj bi bile namenjene vsaj 3 milijarde evrov iz ESS (pri čemer se države članice spodbuja, naj še presežejo financiranje iz ESS) in dodatne 3 milijarde evrov iz nove posebne proračunske postavke za financiranje ukrepov v podporo mladim, med drugim jamstva za mlade. Sredstva pobude za zaposlovanje mladih naj bi bila na voljo vsem regijam, kjer je stopnja brezposelnosti mladih višja od 25 %. Komisija je marca 2013 predlagala operativna pravila (glej IP/13/217), da se državam članicam omogoči uporaba finančnih sredstev pobude za zaposlovanje, takoj ko bo začel veljati novi proračunski okvir za obdobje 2014–2020.

Kaj pomeni okvir za kakovost pripravništev?

Poleg pomoči mladim pri iskanju zaposlitve je bilo s svežnjem o zaposlovanju mladih vzpostavljeno tudi posvetovanje evropskih socialnih partnerjev o okviru za kakovost pripravništev, da se mladim omogoči pridobitev kakovostnih delovnih izkušenj v varnih pogojih in se prepreči, da bi podjetja pripravništva izkoriščala kot vir poceni delovne sile.

Nedavna študija o celovitem pregledu ureditev na področju pripravništev v državah članicah (glej IP/12/731) je potrdila, da se mladi pripravniki v večini držav članic EU med pripravništvom soočajo z različnimi težavami. Te težave se večinoma nanašajo na pomanjkanje visokokakovostne učne vsebine, majhno plačilo ali celo brezplačno delo, druge slabe delovne pogoje (npr. pomanjkanje ustrezne socialne varnosti, veliko število delovnih ur, neenaka obravnava itd.) in — kot posledica predhodnih težav v povezavi z razlikami med nacionalnimi zakonodajami na področju pripravništva — razmeroma nizko stopnjo mobilnosti pripravnikov znotraj EU.

Po odločitvi socialnih partnerjev, da se ne bodo pogajali o tej temi, namerava Komisija pred koncem leta 2013 predstaviti svoj predlog za okvir za kakovost pripravništev.

Kaj je evropska koalicija za vajeništva?

Učinkoviti sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti takšni, pri katerih je učenje na delovnem mestu izrazit element, olajšujejo prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev. Zato je bila v svežnju o zaposlovanju mladih napovedana tudi evropska koalicija za vajeništva za izboljšanje kakovosti in ponudbe vajeništev v EU. Ta koalicija bo povezala interesne skupine iz javnih organov, podjetij in socialnih partnerjev, raziskovalce in delavce na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter predstavnike mladih. Pod skupno streho bo usklajevala obstoječe ukrepe ter spodbujala koristi in metode za uspešne programe vajeništva in postopke za njihovo oblikovanje. Ustanovljena naj bi bila julija letos.

V letu 2012 je Svet pripravil priporočila za posamezne države o vajeništvih za sedem držav članic, za tri pa o poklicnem usposabljanju. Tudi v drugih državah članicah bi delovanje sistemov vajeništev in uporabo sredstev ESS v ta namen lahko še znatno izboljšali.

Kako lahko mobilnost koristi mladim?

Razlika med državami z najvišjo in najnižjo stopnjo brezposelnosti mladih je zelo visoka. Marca 2013 so bile najnižje stopnje opažene v Nemčiji in Avstriji (v obeh državah 7,6 %) ter na Nizozemskem (10,5 %), najvišje pa v Grčiji (59,1 % januarja 2013), Španiji (55,9 %), Italiji (38,4 %) in na Portugalskem (38,3 %).

Hkrati pa najnovejši evropski sistem za spremljanje ponudbe delovnih mest kaže, da je v Evropi še vedno okoli 2 milijona prostih delovnih mest, kar je delno posledica tega, da iskalci zaposlitve nimajo spretnosti, ki jih delodajalci iščejo. V trenutnih razmerah visoke brezposelnosti in velikih razlik med državami članicami je lahko mobilnost delavcev pomembna za zmanjševanje brezposelnosti v državah, ki jih je prizadela recesija, obenem pa lahko pomaga odpraviti vrzeli zaradi pomanjkanja znanja in spretnosti ter zapolniti prosta delovna mesta v drugih državah članicah.

Ne glede na to pa ostaja odločitev o tem, ali bo posameznik iskal zaposlitev v drugi državi članici, prepuščena njemu samemu.

Kaj predlaga Komisija za olajšanje mobilnosti mladih?

Evropska komisija se je novembra 2012 odločila izboljšati in posodobiti EURES, evropsko mrežo za zaposlitveno mobilnost (glej IP/12/1262, MEMO/12/896, MEMO/12/897). Namen te prenove je iskalcem zaposlitve pomagati pri navezovanju stikov z delodajalci, ki iščejo posebne spretnosti, osredotočiti se na sektorje in poklice, v katerih primanjkuje usposobljene delovne sile ter podpreti ciljno usmerjene programe mobilnosti za mlade.

Iz novega programa Erasmus za vse naj bi štipendije za študij, usposabljanje ali prostovoljno delo v tujini v obdobju 2014–2020 prejelo štiri milijone večinoma mladih, medtem ko iz sedanjih programov mobilnosti EU nepovratna sredstva prejema 2,5 milijona upravičencev. Te mednarodne izkušnje krepijo spretnosti in zaposljivost. Skupni proračun programa Erasmus za vse naj bi znašal približno 14,5 milijarde evrov, kar je 40 % več od proračuna sedanjih enakovrednih programov.

Sedanji program vseživljenjsko učenje podpira učno mobilnost v okviru programov Erasmus (visoko šolstvo), Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje), Comenius (šole) in Grundtvig (izobraževanje odraslih). Erasmus in Leonardo da Vinci skupaj vsako leto podpreta okrog 140 000 posredovanj zaposlitve pri podjetjih in drugih organizacijah (glej IP/12/379).

Nevarnost „bega možganov“?

Če se delavec preseli v tujino, je matična država sicer kratkoročno oškodovana, vendar je to bolje, kot če bi oseba ostala brezposelna v svoji državi. Dokler je delavec migrant zaposlen v tujini, lahko z denarnimi nakazili prispeva h gospodarstvu svoje matične države. Izkušnje kažejo, da se delavci v obdobju oživitve gospodarstva večinoma vračajo v svoje matične države, kjer uporabijo spretnosti, ki so jih pridobili v tujini. To dokazuje na primer število poljskih delavcev, ki so se po letu 2004 zaposlili v Združenem kraljestvu in se pozneje vrnili na Poljsko.

Kakšno dodatno podporo še lahko zagotavljajo strukturni skladi EU?

Na pobudo Komisije so bile februarja 2012 z osmimi državami članicami z najvišjimi stopnjami brezposelnosti mladih (Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Portugalska, Slovaška in Španija) ustanovljene akcijske skupine, sestavljene iz uradnikov teh držav in uradnikov Komisije, za črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU (tudi iz Evropskega socialnega sklada), ki so v programskem obdobju 2007–2013 še na voljo za podporo zaposlitvenim možnostim za mlade in za lajšanje dostopa MSP do finančnih sredstev.

Kot rezultat dela akcijskih skupin je bilo do začetka leta 2013 približno 16 milijard evrov sredstev EU predvidenih za pospešeno izvajanje ali prerazporeditev. Ta sredstva bodo pomagala približno 780 000 mladim in 55 000 MSP ter bodo podprla druge ukrepe za krepitev rasti. Primeri prerazporeditve financiranja s strani akcijskih skupin:

Irska

25 milijonov evrov je bilo preusmerjenih v celostni program Youthreach, ki mladim osipnikom brez kvalifikacij ali poklica omogoča izobraževanje, usposabljanje in delovne izkušnje. S tem bo do konca leta 2013 ohranjenih 3 700 mest za usposabljanje.

Decembra 2012 je bil kot del irskega akcijskega načrta za nova delovna mesta ustanovljen sklad za izobraževanje in usposabljanje za trg dela, imenovan Momentum, za poklicno usposabljanje do 6 500 dolgotrajno brezposelnih. Ta sklad, za katerega je namenjenih 20 milijonov evrov, bo sofinanciral ESS. Eno izmed štirih področij tega sklada je posebej oblikovano za mlajše od 25 let in bo več kot 1 000 mladim zagotovilo usposabljanje v 62 različnih tečajih na 87 lokacijah po vsej državi.

Slovaška

Po prerazporeditvi sredstev ESS sta se novembra 2012 začela izvajati dva nacionalna projekta (v vrednosti 70 milijonov evrov) za ustvarjanje delovnih mest za mlade do 29 let v zasebnem in samozaposlitvenem sektorju v regijah z najvišjimi stopnjami brezposelnosti (cilj je 13 000 novih delovnih mest). Izvajanje projektov je bilo doslej uspešno, pri čemer je interes za ponujanje priložnosti za delo mladim največji v mikropodjetjih in MSP. Do konca marca 2013 je bilo ustvarjenih več kot 4 200 novih delovnih mest (za 22,8 milijona evrov sklenjenih pogodb).

Litva

Vsi načrtovani ukrepi ESS se izvajajo; odobren je bil nov ukrep (vreden 3 milijone evrov) za večjo privlačnost posojilnih shem za novoustanovljena podjetja in samozaposlovanje, projekt, ki približno 6 000 mladim omogoča pridobitev spretnosti za prvo zaposlitev, pa bo kmalu končan. Stopnja brezposelnosti mladih se je s 35,1 % v letu 2010 zmanjšala na 26,4 % v letu 2012.

En projekt je bil preusmerjen v programe poklicnega usposabljanja za okoli 6 000 mladih. Njegov proračun znaša približno 6 milijonov evrov, izvajati se je začel avgusta 2012, končan pa bo avgusta 2013. Stopnja izvrševanja tega ukrepa (poklicno usposabljanje) je 48,58 %, v njem sodeluje 4 851 oseb, stopnja zaposljivosti pa je 59,4 %.

Projekt, ki mladim omogoča pridobitev spretnosti za prvo zaposlitev, je bil razširjen z dodatnim proračunom v višini 6 milijonov evrov, kar pomeni podporo približno 6 000 mladim. Skupni proračun zdaj znaša približno 36 milijonov evrov. Projekt se je začel julija 2011 in bo potekal do novembra 2013. Stopnja izvrševanja je 64,72 % in do zdaj sodeluje 4 382 oseb.

Odobren je bil nov ukrep (vreden 3 milijone evrov) za večjo privlačnost posojilnih shem za novoustanovljena podjetja in samozaposlovanje.

Nedavno je bil potrjen še en nov ukrep ESS (v višini 9,3 milijona evrov) „Podpora za prvo zaposlitev“, ki obstoječo shemo zmanjševanja prispevkov za socialno varnost pri prvi zaposlitvi nadomešča prek subvencij za plače. Njegov proračun znaša približno 9 milijonov evrov, izvajati se je začel avgusta 2012, končan pa bo septembra 2015. Po načrtih naj bi v njem sodelovalo 20 000 udeležencev. Do 18. aprila 2013 je bilo prejetih 4 858 prijav. Nadomestila se bodo začela izplačevati 1. junija 2013 in najverjetneje bo izplačan celotni načrtovani znesek.

Odobren je bil nov dodatni ukrep za „spodbujanje zaposlovanja in motiviranosti mladih“. Izvajati se bosta začela dva projekta (v vrednosti približno 580 000 evrov), povezana s prostovoljstvom.

Grčija

Po obsežnem reprogramiranju ob koncu leta 2012 je bil januarja 2013 sprejet nacionalni akcijski načrt za mlade s finančnimi sredstvi EU v višini 517 milijonov evrov. Cilj načrta je spodbujanje zaposlovanja, usposabljanja in podjetništva mladih, namenjen pa je približno 350 000 mladim. Po navedbah grških organov nove pobude, ki se že izvajajo (financiranje EU v višini približno 47 milijonov evrov), vključujejo začasno zaposlovanje brezposelnih mladih (do 35 let) v lokalnih delovnih programih na področju kulture ter podporo socialnim strukturam, katerih cilj je boj proti revščini in socialni izključenosti ter zaposlovanje brezposelnih mladih. Poleg tega se končujejo priprave za učinkovito izvajanje naslednjih shem akcijskega načrta (financiranje EU v višini približno 146 milijonov evrov):

  • „kupon za vstop na trg dela“, ki združuje usposabljanje in petmesečno delovno prakso v podjetjih ter je namenjen 45 000 brezposelnim mladim do 29 let,

  • mešano teoretično usposabljanje in usposabljanje na delovnem mestu za 1 000 mladih brezposelnih mornarjev do enake starostne meje; navedene sheme naj bi se začele izvajati junija 2013,

  • revizija programov v letu 2012 za zagotovitev dodatne podpore v višini 1,2 milijarde evrov za poravnavo likvidnostnih potreb MSP.

Latvija

11 milijonov evrov je bilo dodeljenih za podporo mladim brez poklicnih kvalifikacij, ki želijo pridobiti nove, tržno usmerjene kvalifikacije. Na splošno se bo delež brezposelnih mladih, ki prejemajo pomoč EU, s 24 % povečal na 40 %, pri čemer se bodo številke na področju poklicnega usposabljanja podvojile. Programi se izvajajo.

Portugalska

Nacionalna pobuda z naslovom Impulso jovem je zajemala obsežno reprogramiranje strukturnih skladov. 143 milijonov evrov sredstev EU je bilo prerazporejenih za financiranje ukrepov, ki bodo do konca leta 2015 ustvarili priložnosti za 90 000 mladih, 200 milijonov evrov sredstev EU pa je bilo prerazporejenih za podporo 4 500 MSP. Takšni ukrepi vključujejo zaposlitvene potne liste za delovne prakse v ključnih gospodarskih sektorjih ter podporo za zaposlovanje mladih v starosti od 18 do 30 let prek povračila prispevkov delodajalcev za socialno varnost. V podporo pripravništvom mladih je bilo iz operativnega programa Evropskega sklada za regionalni razvoj Madeire v ustrezni operativni program ESS prenesenih 10 milijonov evrov. Februarja 2013 je bil program razširjen z geografskega vidika in z vidika meril za upravičenost do pomoči. Do konca aprila 2013 je program zajel 7 500 mladih.

Španija

V letu 2012 je bilo več kot 286 milijonov evrov iz ESS prerazporejenih v ukrepe, povezane z mladimi. Od tega je bilo javnemu zavodu za zaposlovanje namenjenih 135 milijonov evrov za pomoč mladim pri iskanju dela. Glede Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) je bilo izvedenih ali pa bo v kratkem sprejetih več ukrepov v skupnem znesku 1 027 milijonov evrov, na primer ustanovitev petih obnovljivih skladov za lajšanje dostopa do financiranja za inovativne MSP, vključno z obratnim kapitalom (s skupnim prispevkom ESRR v višini 372 milijonov evrov); nova shema pomoči prek namenskih posojil (s skupnim financiranjem iz ESRR v višini 446 milijonov evrov) za ponovno industrializacijo in strateške industrijske sektorje; povečana podpora MSP v kmetijsko-živilskem sektorju v regijah, kjer je stopnja brezposelnosti mladih najvišja; gradnja in obnova infrastrukture za izobraževanje in usposabljanje s skupnim financiranjem iz ESRR v višini 208 milijonov evrov.

Italija

Decembra 2011 se je začelo obsežno določanje prednostnih nalog, ki je ob podpori akcijske skupine že v tretji fazi. Vključuje financiranje načrta za zaposlovanje na Siciliji, ki naj bi koristil okrog 50 000 mladim, nove izobraževalne dejavnosti za 65 300 študentov z juga in 13 000 novih priložnosti za mobilnost (Erasmus/Leonardo),sistem davčnih olajšav za spodbujanje zaposlovanja prikrajšanih oseb, vključno z mladimi, ter 600 milijonov evrov za dejavnosti za podporo mladim podjetnikom, raziskovalcem, vajencem ali NEET.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website