Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Komisija sprejela ukrepe na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Commission Européenne - MEMO/13/463   29/05/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE ES NL IT PT HU LT LV MT PL RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 29. maja 2013

Komisija sprejela ukrepe na podlagi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Katere odločitve glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem je danes sprejela Komisija?

Komisija je danes Svetu priporočila, naj ustavi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za pet držav: Italijo, Latvijo, Madžarsko, Litvo in Romunijo.

Komisija je Svetu priporočila tudi, naj začne postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto.

Poleg tega je sprejela priporočila Svetu, da bi se podaljšali roki za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v šestih državah: Španiji, Franciji, na Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem ter v Sloveniji.

Poleg tega je Komisija priporočila Svetu, naj sprejme sklep, da v Belgiji niso bili sprejeti učinkoviti ukrepi za odpravo čezmernega primanjkljaja, ter Belgijo pozove, naj sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

Ukinitev/začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem

Koliko držav članic je trenutno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem?

Trenutno postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem poteka za 20 držav članic Evropske unije. To pomeni, da so v postopku vse države članice razen Bolgarije, Nemčije, Estonije, Luksemburga, Malte, Finske in Švedske. Komisija je danes predlagala ukinitev postopka za Italijo, Latvijo, Madžarsko, Litvo in Romunijo. Hkrati pa je predlagala začetek postopka za Malto. Če bo Svet upošteval priporočila Komisije, se bo število držav v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem zmanjšalo na 16.

Kaj je potrebno za ukinitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem?

Sklep o ukinitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem temelji na „trajnem zmanjšanju“ čezmernega primanjkljaja. To se šteje za izpolnjeno, če:

  1. (i) sporočeni podatki za preteklo leto (2012 v teh primerih) kažejo, da je primanjkljaj države pod 3 % BDP, in

  2. (ii) primanjkljaj po napovedih služb Komisije ne bo prekoračil referenčne vrednosti 3 % BDP v obdobju, zajetem v napovedi (trenutno sta to leti 2013 in 2014).

V primerih, ko primanjkljaj ostane blizu referenčne vrednosti in raven dolga ostane pod 60 % BDP, Komisija upošteva tudi neto strošek izvajanja pokojninskih reform, ki morajo vključevati tudi vzpostavitev obveznega drugega stebra z zagotovljenim polnim kritjem. Komisija bo zlasti proučila, ali so primanjkljaji, ki presegajo 3-odstotni prag, v celoti utemeljeni z neto stroški izvajanja pokojninskih reform.

Zakaj Komisija predlaga ukinitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Italijo, Latvijo, Madžarsko, Litvo in Romunijo?

Italija

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Italijo se je začel leta 2009. Potem ko je javnofinančni primanjkljaj v Italiji leta 2009 dosegel vrh pri 5,5 % BDP, se je nato postopoma zmanjševal in znašal 3,0 % BDP v letu 2012, kot je zahteval Svet. V skladu s programom stabilnosti za obdobje 2013–2017, ki ga je italijanska vlada sprejela 10. aprila 2013, parlament pa potrdil 7. maja, naj bi se primanjkljaj v letu 2013 rahlo zmanjšal na 2,9 % BDP, nato pa v letu 2014 padel na 1,8 % BDP. Na podlagi predpostavke, da se politike ne bodo spreminjale, službe Komisije v pomladanski napovedi iz leta 2013 predvidevajo primanjkljaj v višini 2,9 % BDP v letu 2013 ter v višini 2,5 % BDP v letu 2014, kar je pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP.

Latvija

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Latvijo se je začel leta 2009. Po visokem javnofinančnem primanjkljaju v letih 2009 in 2010 (9,8 % oziroma 8,1 % BDP), ki je delno odražal učinek ukrepov za stabilizacijo finančnega sektorja, je primanjkljaj v letu 2011 začel hitro upadati in dosegel 3,6 % BDP. Leta 2012 se je primanjkljaj še zmanjšal, in sicer na 1,2 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 3 % BDP. Službe komisije v pomladanski napovedi iz leta 2013 predvidevajo, da se javnofinančni primanjkljaj ne bo bistveno spreminjal in ostal na ravni 1,2 % BDP, nato pa se v letu 2014 na podlagi predpostavke, da se politike ne bodo spreminjale, zmanjšal na 0,9 % BDP, kar je znatno pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

Litva

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Litvo se je začel leta 2009. Potem ko je dosegel najvišjo vrednost leta 2009 z 9,4 % BDP, se je javnofinančni primanjkljaj v Litvi leta 2010 zmanjšal na 7,2 % BDP, leta 2011 na 5,5 % BDP in leta 2012 na 3,2 % BDP. Ker se za primanjkljaj v višini 3,2 % BDP lahko šteje, da je blizu 3-odstotne referenčne vrednosti, in ker je litvanski dolg, izražen v deležu BDP, trajno manjši od referenčne vrednosti, ki za javni dolg znaša 60 % BDP, je Litva upravičena do uporabe določb Pakta za stabilnost in rast, ki omogočajo, da se neposredni neto strošek sistemske pokojninske reforme upošteva pri oceni zmanjševanja čezmernega primanjkljaja. Neto stroški litvanske sistemske pokojninske reforme so leta 2012 znašali 0,2 % BDP, kar pojasnjuje primanjkljaj, ki presega referenčno vrednost v višini 3 % BDP iz Pogodbe, za navedeno leto. Službe Komisije v pomladanski napovedi iz leta 2013 na podlagi predpostavke, da se politike ne bodo spremenile, napovedujejo zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja na 2,9 % BDP v letu 2013 in na 2,4 % BDP v letu 2014. Tako naj bi primanjkljaj v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

Madžarska

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Madžarsko se je začel leta 2004. Leta 2012 je javnofinančni primanjkljaj zaradi znatne fiskalne konsolidacije dosegel 1,9 % BDP. Do tega je prišlo tudi po zaslugi enkratnih prihodkov, ki so znašali 0,75 % BDP. Konvergenčni program Madžarske za leto 2013 predvideva, da bo javnofinančni primanjkljaj ostal na ravni 2,7 % BDP tako leta 2013 kot leta 2014. Vendar službe Komisije v pomladanski napovedi iz leta 2013 predvidevajo javnofinančni primanjkljaj v višini 3,0 % BDP v letu 2013 in 3,3 % BDP v letu 2014, kar pomeni, da Madžarski čezmernega primanjkljaja ni uspelo trajno zajeziti. Po objavi pomladanske napovedi je madžarska vlada 13. maja 2013 sprejela dodatne popravljalne ukrepe, ki bodo v bruto znesku znašali 0,3 % leta 2013, leta 2014 pa 0,7 % BDP. Posodobljena fiskalna ocena Komisije, ki upošteva učinek teh dodatnih popravljalnih ukrepov, za leto 2013 napoveduje primanjkljaj v višini 2,7 %, za leto 2014 pa 2,9 %. Tako naj bi primanjkljaj v obdobju, ki ga zajemajo napovedi, ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe.

Romunija

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Romunijo se je začel leta 2009. Recesija v letu 2009, ki je bila obsežnejša od pričakovane, se je končala z znatnim primanjkljajem na strani javnofinančnih prihodkov, zaradi česar se je javnofinančni primanjkljaj povišal na 9 % BDP kljub prizadevanjem za zmanjšanje javnofinančnih odhodkov. Primanjkljaj se je nato leta 2010 zmanjšal na 6,8 %, leta 2011 na 5,6 %, ter leta 2012 na 2,9 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Službe Komisije v pomladanski napovedi iz leta 2013 predvidevajo, da se bo na podlagi predpostavke, da se politike ne bodo spreminjale, javnofinančni primanjkljaj leta 2013 zmanjšal na 2,6 % BDP, leta 2014 pa na 2,4 % BDP ter tako ostal pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

Zakaj Komisija Svetu priporoča, naj začne postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Malto?

Od pristopa k Evropski uniji sta bila za Malto uvedena že dva postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Prvi se je začel julija 2004 in je bil ukinjen junija 2007. Drugi se je začel julija 2009 in je bil ukinjen decembra 2012. Po podatkih, ki so jih malteški organi predložili aprila 2013, je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2012 dosegel 3,3 % BDP, s čimer je bila prekoračena referenčna vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. V poročilu Komisije na podlagi člena 126(3) Pogodbe – tj. po prvem koraku v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem – je bilo ugotovljeno, da je primanjkljaj Malte blizu 3-odstotne referenčne vrednosti, vendar prekoračitve referenčne vrednosti ni bilo mogoče označiti za izjemnega ali začasnega v smislu Pogodbe in Pakta za stabilnost in rast. Po pomladanski napovedi služb Komisije iz leta 2013 naj bi primanjkljaj v letih 2013 in 2014 ostal nad referenčno vrednostjo, in sicer naj bi znašal 3,7 % oziroma 3,6 % BDP. Poleg tega je delež dolga v letu 2012 presegel referenčno vrednost 60 % BDP in Malta ni dovolj napredovala pri izpolnjevanju cilja glede zmanjšanja dolga, kakor je bil določen v zahtevah za prehodno obdobje1. Glede na navedeno Komisija priporoča, naj Svet v skladu s členom 126(6) Pogodbe sprejme sklep, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj.

Kdaj mora Malta zmanjšati svoj čezmerni primanjkljaj?

Komisija priporoča Svetu, da za Malto pripravi priporočila na podlagi člena 126(7) Pogodbe, da se ji omogoči sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti do leta 2014. Zlasti bi morala Malta doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,4 % BDP v letu 2013 in 2,7 % BDP v letu 2014, kar je skladno z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,7 % BDP v letu 2013 in 0,7 % BDP v letu 2014. Takšna prilagoditev bo omogočila zmanjšanje primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % BDP v letu 2014, pa tudi dovolj hitro približevanje deleža dolga referenčni vrednosti 60 % BDP.

Podaljšanje roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja

Za katere države? Kakšen je nov potek fiskalnega prilagajanja?

Španija

Komisija priporoča podaljšanje roka za Španijo za dve leti, s čimer bi se ji omogočilo sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti do leta 2016. Španija bi morala leta 2013 izboljšati strukturni proračunski saldo za 1,1 % BDP, leta 2014 za 0,8 % BDP, leta 2015 za 0,8 % BDP in leta 2016 za 1,2 % BDP. Le tako bo na podlagi pomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2013 nominalni javnofinančni primanjkljaj do leta 2016 zmanjšala na raven pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Ustrezne ciljne vrednosti nominalnega primanjkljaja bi tako morale biti 6,5 % BDP za leto 2013, 5,8 % BDP za leto 2014, 4,2 % BDP za leto 2015 in 2,8 % BDP za leto 2016.

Francija

Komisija priporoča podaljšanje roka za Francijo za dve leti, s čimer bi se ji omogočilo sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti najpozneje do leta 2015. Francija bi morala doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,9 % BDP v letu 2013, 3,6 % BDP v letu 2014 in 2,8 % BDP v letu 2015, kar je skladno z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 1,3 % BDP v letu 2013, 0,8 % v letu 2014 in 0,8 % v letu 2015, glede na pomladansko napoved služb komisije iz leta 2013 (napoved je bila podaljšana do leta 2015).

Nizozemska

Komisija priporoča podaljšanje roka za Nizozemsko za eno leto, s čimer bi se ji omogočilo sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti najpozneje do leta 2014. Nizozemska bi morala doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,6 % BDP v letu 2013, 2,8 % BDP pa v letu 2014, kar je skladno z izboljšanjem strukturnega salda za približno 0,6 % BDP v letu 2013 in za 0,7 % BDP v letu 2014.

Poljska

Komisija priporoča podaljšanje roka za Poljsko za dve leti, s čimer bi se ji omogočilo sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti najpozneje do leta 2014. Poljska bi morala doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,6 % BDP v letu 2013 ter 3,0 % BDP v letu 2014, kar je na podlagi pomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2013 skladno z letnim izboljšanjem strukturnega salda za vsaj 0,8 % v letu 2013 in za 1,3 % BDP v letu 2014.

Portugalska

Komisija priporoča podaljšanje roka za Portugalsko za eno leto, s čimer bi se ji omogočilo sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti do leta 2015. Portugalski organi bi morali doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 5,5 % BDP v letu 2013, 4,0 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015, kar je na podlagi posodobitve gospodarskih obetov za to državo, ki so jo maja 2013 pripravile službe Komisije, skladno z izboljšanjem strukturnega salda za 0,6 % BDP v letu 2013, za 1,4 % BDP v letu 2014 in 0,5 % BDP v letu 2015.

Slovenija

Komisija priporoča podaljšanje roka za Slovenijo za dve leti, s čimer bi se ji omogočilo sedanji čezmerni primanjkljaj odpraviti do leta 2015. Slovenija bi morala doseči nominalni javnofinančni primanjkljaj v višini 4,9 % BDP v letu 2013 (3,7 % BDP brez enkratnih odhodkov za dokapitalizacijo dveh največjih bank, ki skupaj predstavljajo 1,2 % BDP), 3,3 % BDP v letu 2014 in 2,5 % BDP v letu 2015, kar je skladno z letnim izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,75 % BDP v letu 2013, 0,5 % BDP v letu 2014 in 0,5 % BDP v letu 2015, da se bo nominalni javnofinančni primanjkljaj znižal pod prag 3 % BDP do leta 2015, glede na dopolnjeno napoved služb Komisije iz pomladi 2013.

Pod kakšnimi pogoji je mogoče pridobiti dodaten čas za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja?

Podaljšanje roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja se državam članicam lahko odobri brez poostritve postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če sta izpolnjena dva pogoja:

  1. priti mora do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov, ki imajo za zadevno državo članico, ki je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, hude negativne posledice, kar pomeni, da roka za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja ne more izpolniti;

  2. država članica mora sprejeti učinkovite ukrepe v skladu s priporočilom ali obvestilom, ki ga je nanjo naslovil Svet.

Za državo članico velja, da je sprejela učinkovite ukrepe, če je ukrepala v skladu s priporočilom Sveta tako glede izvajanja zahtevanih ukrepov kot glede izvrševanja proračuna. Če nominalni cilji niso doseženi, se opravi temeljita analiza strukturne prilagoditve (ki se meri s spremembo strukturnega salda, tj. proračunski saldo brez učinka ekonomskega cikla ter učinka enkratnih in začasnih ukrepov), da se določi, ali je država članica sprejela ukrepe v zahtevanem obsegu.

Če je država članica sprejela učinkovite ukrepe, a svoje obveznosti ne more izpolniti v roku zaradi nepričakovanih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance, lahko Svet sprejme revidirano priporočilo, v katerem podaljša rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja.

Pravna podlaga za podaljšanje roka

Pravna podlaga je člen 3(5) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97, ki določa, da se Svet lahko na priporočilo Komisije odloči in sprejme revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, če so bili sprejeti učinkoviti ukrepi in če je prišlo do nepričakovanih neugodnih gospodarskih dogodkov z večjimi negativnimi posledicami za javne finance.

Kaj sledi?

Komisija priporoča, naj Svet določi 1. oktober 2013 kot rok za Španijo, Francijo, Nizozemsko, Poljsko in Slovenijo, da sprejmejo učinkovite ukrepe (tj. da javno objavijo ali sprejmejo ukrepe, ki bodo zadostovali za ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja) ter podrobno poročajo o strategiji konsolidacije, ki jo nameravajo izvajati za dosego zastavljenih ciljev. Za Portugalsko veljajo pogoji iz programa gospodarskega prilagajanja.

Kaj se zgodi, če države ne sprejmejo učinkovitih ukrepov?

Po izteku roka za sprejetje učinkovitih ukrepov bo Komisija ocenila sprejete ukrepe ter svoje ugotovitve sporočila Svetu. Če bo ocena negativna, bo Komisija priporočila Svetu, naj sprejme sklep, da niso bili sprejeti nobeni ukrepi (člen 126(8) Pogodbe). V tem primeru bo Komisija za države članice iz evrskega območja Svetu priporočila, naj zaostri postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, tj. da opozori zadevno državo članico (člen 126(9) Pogodbe).

Zaostritev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Belgijo

Kaj Komisija priporoča za Belgijo?

Komisija priporoča, naj Svet sprejme sklep na podlagi člena 126(8), da Belgija ni sprejela učinkovitih ukrepov za izpolnitev zahtev iz priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009, in naj na podlagi člena 126(9) Belgijo pozove, naj sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v letu 2013.

Zakaj Komisija meni, da Belgija ni sprejela učinkovitih ukrepov?

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Belgijo se je začel leta 2009 in država je bila pozvana, naj zmanjša svoj čezmerni primanjkljaj do leta 2012. Toda v letu 2012 je beležila primanjkljaj v višini 3,9 % BDP. Torej Belgija ni zmanjšala svojega čezmernega primanjkljaja do roka, ki ga je v svojem priporočilu določil Svet. Razlog za to je bila delno nujna potreba po dokapitalizaciji bančne skupine Dexia ob koncu leta 2012, zaradi česar se je javnofinančni primanjkljaj povečal za nadaljnjih 0,8 % BDP. Vendar pa bi Belgija tudi brez te transakcije zgrešila postavljeni rok.

Povprečna letna fiskalna konsolidacija se od leta 2010 ocenjuje na 0,3 % BDP, kar je precej pod 75 % BDP iz priporočila Sveta. Tudi po popravku zaradi učinkov revidirane potencialne rasti proizvodnje in gibanj prihodkov, je prilagojena povprečna letna fiskalna konsolidacija dosegla manj kot polovico priporočene konsolidacije.

Z ukrepi, sprejetimi v prvotnem proračunu za leto 2013, in po proračunskem nadzoru, opravljenem marca 2013, se trenutno pričakuje zmanjšanje primanjkljaja pod 3 % BDP v tem letu. Vendar je glede na pomladansko napoved služb Komisije iz leta 2013 varnostna rezerva do prekoračitve referenčne vrednosti iz Pogodbe izredno majhna. Poleg tega načrtovano zmanjšanje primanjkljaja trenutno še ni vzdržno. Zato je nadaljnje zmanjševanje primanjkljaja za leto 2013 na 2,7 % BDP upravičeno, da se zagotovi trajno izboljšanje javnofinančnega salda.

Kako bo torej potekalo prilagajanje v Belgiji?

Komisija priporoča Svetu, naj sprejme sklep, da mora Belgija odpraviti sedanji čezmerni primanjkljaj do leta 2013. Belgija mora v letu 2013 svoj nominalni primanjkljaj zmanjšati na 2,7 % BDP. To nominalno izboljšanje je glede na pomladansko napoved služb Komisije iz leta 2013 skladno z izboljšanjem strukturnega salda v višini 1 % BDP v letu 2013.

Belgija bo Komisiji najpozneje do 21. septembra 2013 predložila poročilo, v katerem mora predstaviti ukrepe, ki jih načrtuje za izpolnitev zahtev iz navedenega sklepa. Komisija bo ocenila to poročilo, da bi ugotovila, kakšen napredek je bil dosežen pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja.

Splošno

Naslednji korak

Finančni ministri bodo o današnjih priporočilih razpravljali na sestanku sveta ECOFIN 21. junija v Luxembourgu.

Katere so glavne značilnosti postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem?

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je postopek na podlagi pravil in ga uvaja Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU, člen 126). Njegov namen je zagotoviti, da države članice odpravijo večje napake v svojih fiskalnih politikah. Določeni sta dve ključni referenčni vrednosti, ki sta v primeru prekoračitve merili za sprejetje odločitve o začetku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem: prvo velja za javnofinančni primanjkljaj (3 % BDP) in drugo za bruto javnofinančni dolg (60 % BDP). Da bi se zagotovilo zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, se za države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem pripravijo priporočila, ki jih je treba v določenem roku upoštevati.

Posamezne stopnje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so navedene v Pogodbi, podrobneje pa so določene v Paktu za stabilnost in rast in povezani zakonodaji (Uredba (ES) št. 1467/97). Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem ustreza korektivnemu delu Pakta za stabilnost in rast, dopolnjuje pa ga preventivni del (določen v Uredbi (ES) št. 1466/97), ki zajema postopke za nadziranje in usklajevanje ekonomskih politik ter uresničitev napredka pri doseganju fiskalne vzdržnosti.

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je nedavno doživel okrepitev v okviru prenove arhitekture ekonomskega upravljanja v EU, delno kot odziv na gospodarsko krizo. Nadziranje proračunskih in ekonomskih politik v EU je precej preoblikoval zakonodajni sveženj, znan pod imenom šesterček (MEMO/11/898)

Ali se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem uporablja tudi za države z dogovorjenim programom?

Da. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem trenutno poteka za Grčijo, Irsko, Portugalsko in Ciper. Obstajajo pa nekatere določbe, ki preprečujejo podvajanje pri izvajanju spremljanja in poročanja. Komisija je to načelo že uveljavila, kar potrjuje uredba iz zakonodajnega svežnja, imenovanega dvojček, ki bo začela veljati 30. maja (MEMO/13/196). Na splošno je cilj dvojčka, ki ga sestavljata dve uredbi, nadaljnje okrepiti proračunski nadzor in usklajevanje ekonomskih ter proračunskih politik v evrskem območju. Nasprotno pa postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem ne zajema držav članic, v katerih se izvaja program prilagajanja.

Za več informacij glej:

http://ec.europa.eu/economy_finance/economic_governance/sgp/corrective_arm/index_en.htm.

1 :

V skladu z zakonodajnim svežnjem, znanim pod imenom šesterček, ki je začel veljati decembra 2011, je za države članice, ki zaključijo obstoječ postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, določeno triletno prehodno obdobje, preden morajo v celoti izpolniti merilo dolga. V prehodnem obdobju pa mora država članica vseeno doseči zadosten napredek pri izpolnjevanju cilja glede zmanjšanja dolga. Če je država članica pri tem negativno ocenjena, Komisija pripravi poročilo na podlagi člen 126(3) Pogodbe in lahko se za to državo začne nov postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Za Malto se je prehodno obdobje za izpolnitev cilja glede zmanjšanja dolga začelo leta 2012. Komisija ocenjuje, da strukturna prilagoditev, ki jo je Malta izvedla v letu 2012, ne zadošča za izpolnitev zahtev za prehodno obdobje.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site