Navigation path

Left navigation

Additional tools

Začetek veljavnosti „dvojčka“ – dokončanje cikla proračunskega nadzora in nadaljnje izboljšave ekonomskega upravljanja v evrskem območju

European Commission - MEMO/13/457   27/05/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 27. maja 2013

Začetek veljavnosti „dvojčka“ – dokončanje cikla proračunskega nadzora in nadaljnje izboljšave ekonomskega upravljanja v evrskem območju

Od uvedbe evra se uporabljajo jasna pravila, ki so namenjena zagotovitvi zdravih javnih financ. Ta pravila so zbrana v Paktu za stabilnost in rast, ki določa že dodobra uveljavljeni omejitvi proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, in sicer primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP, javni dolg pa ne 60 % BDP. Toda, svetovna gospodarska in finančna kriza je razkrila pomanjkljivosti v ekonomskem upravljanju in proračunskem nadzoru na evropski ravni. Te pomanjkljivosti so bile v letih 2010 in 2011 učinkovito odpravljene z uvedbo evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik ter s predložitvijo svežnja o ekonomskem upravljanju, ki ga sestavlja šest zakonodajnih predlogov, tako imenovanega „šesterčka“, ki je v mnogih pogledih utrdil določbe Pakta za stabilnost in rast.

Toda zaradi večje verjetnosti posrednih učinkov proračunskih politik držav članic v območju skupne valute je treba nedvomno uvesti še močnejše mehanizme, zlasti za evrsko območje. Zato je Komisija novembra 2011 predlagala nadaljnji dve uredbi za okrepitev proračunskega nadzora v evrskem območju.

Navedeni reformni sveženj, tj. drugi sveženj o ekonomskem upravljanju, tako imenovani „dvojček“, bo v vseh državah članicah evrskega območja začel veljati 30. maja 2013. Z novimi ukrepi bo dosežena večja preglednost proračunskih odločitev v teh državah, omogočeno bo tesnejše usklajevanje v evrskem območju v zvezi s proračunskim ciklom od leta 2014 naprej, prav tako pa bo mogoče lažje identificirati posebne potrebe posameznih držav članic evrskega območja, ki so pod velikim finančnim pritiskom. Začetek veljavnosti zakonodajnega dvojčka je poleg tega podlaga za sprejetje nadaljnjih ukrepov za okrepitev ekonomske in monetarne unije, kot so bili predstavljeni v načrtu Komisije z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo EMU“, objavljenem novembra lani (glej IP/12/1272; MEMO/12/909).

Zakaj potrebujemo ti dve novi uredbi?

Če želijo države članice evrskega območja okrepiti ekonomski steber ekonomske in monetarne unije, morajo preseči prvotni sveženj o ekonomskem upravljanju, o katerem so se dogovorile leta 2011. Ekonomske in proračunske politike, ki jih izvajajo posamezne države članice evrskega območja imajo nedvomno posredne učinke tudi na druge države v območju skupne valute. V ugodnih časih takšna medsebojna odvisnost prinaša večjo blaginjo, v težkih časih pa so zaradi tega v večji meri skupna tudi tveganja. Tovrstno delitev tveganj bi morala spremljati delitev odgovornosti, kar pomeni, da bi bilo treba poskrbeti za obsežnejšo izmenjavo informacij in tesnejše usklajevanje, prav tako pa bi bilo treba uvesti čim lažji postopek, ki bi zajemal vse možne scenarije, vključno z uporabo finančnih varoval.

Kaj je pravna podlaga nove zakonodaje?

Novi postopki temeljijo na členu 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta člen omogoča državam članicam evrskega območja, da okrepijo usklajevanje in nadzorovanje svojih proračunskih politik, da bi zagotovile potrebno proračunsko disciplino znotraj ekonomske in monetarne unije. Nova zakonodaja se torej nanaša le na evrsko območje.

Kateri so glavni elementi zakonodajnega dvojčka?

Drugi sveženj o ekonomskem upravljanju sestavljata dve uredbi. Njun namen je nadaljevati utrjevanje ekonomskega povezovanja in zbliževanja med državami članicami evrskega območja. Uredbi dopolnjujeta in nadgrajujeta prvi sveženj šestih predlogov reform Pakta za stabilnost in rast, evropskega okvira za proračunski nadzor in evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik.

Prva uredba se nanaša na vse države članice evrskega območja, posebna pravila pa veljajo za tiste iz korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, tj. države v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

Druga uredba določa jasna in poenostavljena pravila za strožji nadzor v državah članicah, ki se spopadajo z resnimi težavami v zvezi s finančno stabilnostjo, državah, ki prejemajo finančno pomoč, in tistih, ki programe finančne pomoči zaključujejo.

Z novim svežnjem se vzpostavlja skupni okvir v evrskem območju, za katerega je značilen postopen pristop. Uvaja ustrezne zahteve glede nadzora za različne proračunske scenarije, da bi se zagotovilo nemoteno nadaljevanje spremljanja politik.

Fiskalni okvir EU je bil spremenjen že z zakonodajnim šesterčkom. Čemu te dodatne spremembe?

Iz krize smo se naučili, da moramo fiskalne politike v celotnem gospodarskem ciklu oblikovati bolj preudarno. Šesterček reform Pakta za stabilnost in rast je državam članicam naložil dodatne zahteve glede proračunske politike – uvedel je namreč nova fiskalna pravila. Poudarek dvojčka pa je na usklajevanju.

Kriza je razkrila tudi potrebo po nadaljnjem izboljševanju proračunskega usklajevanja in nadzora za države članice evrskega območja, saj je zanje značilna večja soodvisnost in dovzetnost za posredne učinke fiskalnih odločitev preostalih članic. Od tod izvira tudi povečana pripravljenost za okrepitev vzajemnega nadzora in za razumevanje proračunskih odločitev kot vprašanj skupnega interesa. Ob tesnejšem sodelovanju in povezovanju v evrskem območju ter z uvedbo postopnega in natančnejšega spremljanja bo izvajanje dveh novih ukrepov prispevalo k okrepitvi ekonomskega dela ekonomske in monetarne unije.

Kako se bo z zakonodajnim dvojčkom izboljšalo proračunsko usklajevanje v evrskem območju?

Dvojček uvaja skupni proračunski časovni okvir in skupna proračunska pravila za države članice evrskega območja. Z začetkom prihodnjega proračunskega cikla uvaja naslednje obveznosti za države članice evrskega območja:

  • do 30. aprila morajo objaviti svoje srednjeročne fiskalne načrte (programi stabilnosti) skupaj s svojimi političnimi prednostnimi nalogami za rast in zaposlovanje za prihodnjih 12 mesecev (nacionalni reformni programi), in sicer v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik;

  • do 15. oktobra morajo objaviti svoje predloge proračunov za naslednje leto;

  • do 31. decembra morajo sprejeti svoje proračune za naslednje leto.

Pomembna novost tega svežnja je, da bo Komisija najpozneje do 30. novembra proučila vse posamezne predloge proračunov in izdala mnenje o njih. Če bo ugotovila hujše neizpolnjevanje obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast, bo zadevno državo članico pozvala, naj predloži revidiran načrt. Komisija bo poleg tega za celotno evrsko območje objavila celovito oceno proračunskih obetov za prihodnje leto. Mnenja Komisije o nacionalnih proračunih ter o proračunskem stanju in obetih v evrskem območju bodo podlaga za razprave v Evroskupini.

Ker se ta usklajeni nadzor izvaja jeseni, tj. med dvema evropskima semestroma, koristno dopolnjuje obstoječi okvir upravljanja, in sicer tako, da pripravlja ozadje za naslednjo pomlad. Prav tako zagotavlja ukrepanje na podlagi priporočil, naslovljenih na posamezne države članice v pretekli pomladi. Poleg tega – v istem duhu integriranega nadzora, ki je privedel do uvedbe evropskega semestra – novi sveženj o ekonomskem upravljanju zagotavlja skladnost med proračunsko politiko ter drugimi procesi in odločitvami ekonomske politike.

Še pomembneje pa je, da bo ta sveženj okrepil tudi trdnost nacionalnih proračunskih postopkov, ker bodo morale države članice skladno z njim svoje predloge proračunov obvezno pripraviti na podlagi neodvisnih makroekonomskih napovedi in poskrbeti, da bodo skladnost z nacionalnimi fiskalnimi pravili zagotavljali neodvisni organi.

Kako bo zakonodajni dvojček prispeval k okrepitvi ekonomskega in finančnega nadzora v evrskem območju?

Za države članice, ki so v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, dvojček uvaja sistem spremljanja, ki se bo izvajal vzporedno z izvajanjem zahtev iz Pakta za stabilnost in rast ter ga dopolnjeval. Države članice bodo obravnavane glede na to, na kateri stopnji postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem so. Odvisno od tega bodo morale Komisiji redno pošiljati dodatne informacije o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Komisija bo lahko tako lažje odkrila morebitna tveganja za neuspeh pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja. Če bo Komisija ugotovila takšna tveganja, bo lahko naslovila priporočilo neposredno na zadevno državo članico, tako da bo lahko slednja storila vse potrebno, da prepreči neizpolnitev naloženih zahtev, s čimer se bo izognila finančnim sankcijam.

Z novim svežnjem se bosta okrepila tudi spremljanje in nadzor držav članic, ki jim grozijo ali so jih že prizadele resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo. Intenzivnost spremljanja in nadzora bo odvisna od resnosti finančnega položaja v posamezni državi članici.

Pri tem so zajete tiste države članice, ki prejemajo finančno pomoč ali so v postopku postopnega ukinjanja tovrstne pomoči, vendar druge države niso izključene. Komisija in Evropska centralna banka bosta izvajali strog nadzor tudi nad tistimi državami, ki se spopadajo s hudo finančno nestabilnostjo ali ki prejemajo preventivno finančno pomoč. Ta poostreni nadzor bo temeljil na zahtevah za države članice v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, lahko pa bo te zahteve tudi presegal.

Komisija lahko na podlagi tovrstnega nadzora sprejme sklep, da mora posamezna država članica uvesti nadaljnje ukrepe, saj lahko njena finančna situacija močno škoduje finančni stabilnosti evrskega območja. V takih primerih lahko Komisija predlaga, da Svet ministrov priporoči, naj zadevna država članica sprejme korektivne ukrepe ali pripravi predlog programa makroekonomskega prilagajanja.

V kakšnem razmerju sta zakonodajni dvojček in pogodba o fiskalnem paktu?

Medvladna pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, splošneje znana pod imenom pogodba o fiskalnem paktu, je sporazum med državami članicami evrskega območja in osmimi drugimi državami članicami EU. Čeprav ni vključena v evropsko pravo, pa vsebuje določbo, da se v petih letih njena vsebina prenese v pravni okvir EU.

Z zakonodajnim dvojčkom bodo nekateri elementi pogodbe o fiskalnem paktu vključeni v pravo EU, in sicer med drugim zahteve, da države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem pripravijo programe ekonomskega partnerstva, pa tudi zahteva za predhodno usklajevanje načrtov držav članic za izdajo dolžniških instrumentov.

Kako se nova zakonodaja navezuje na Pakt za stabilnost in rast ter na evropski semester?

Novi sveženj o ekonomskem upravljanju je zasnovan tako, da se lahko nemoteno vključi v Pakt za stabilnost in rast ter ga dopolnjuje. Države članice vsako pomlad v okviru evropskega semestra predstavijo svoje srednjeročne fiskalne načrte (v državah članicah evrskega območja se ti načrti imenujejo programi stabilnosti, v ostalih pa konvergenčni programi). Za države članice evrskega območja novi sveženj uvaja jesensko ustreznico pomladanskemu postopku, katere poudarek pa je zgolj na proračunskih načrtih za naslednje leto.

Pred sprejetjem proračuna bo Komisija v okviru evropskega semestra na področju proračunske politike izdala mnenje glede skladnosti predloga proračuna z zahtevami Pakta za stabilnost in rast, poleg tega pa bo oblikovala tudi priporočila za posamezne države. Pri tem je treba poudariti, da nova zakonodaja ne pooblašča Komisije za uvajanje sprememb v predloge nacionalnih proračunov, niti ne uvaja obveznosti, da bi se morale države članice strogo držati mnenja Komisije. Dodana vrednost tega postopka so neposredna navodila v zvezi s proračunskim postopkom, tako da bodo vse strani, vključene v pripravo nacionalnih proračunov, razpolagale z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo za sprejetje odločitev v zvezi s proračunom.

Nove zahteve glede dodatnega poročanja o ukrepih, ki jih sprejmejo države članice v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, dopolnjujejo obstoječe zahteve iz Pakta za stabilnost in rast, ne da bi se z njimi prekrivale ali jih nadomestile. Kljub temu te dopolnilne informacije Komisiji nalagajo večjo odgovornost, da pravočasno pripravi navodila v zvezi s kršitvami priporočil v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Evropski uniji s tem daje močnejšo preventivno vlogo ter dopolnjuje okrepitev izvedbenih mehanizmov v evrskem območju (v obliki postopnih finančnih sankcij), ki so bili uvedeni z zakonodajnimi predlogi prvega svežnja o ekonomskem upravljanju.

Po zaslugi teh novih postopkov poročanja novi sveženj krepi Pakt za stabilnost in rast, saj dopolnjuje nabor instrumentov, ki jih ima Komisija na razpolago pri pripravi priporočil. Na primer, če Komisija v svojem mnenju opozori, da predlog proračuna ni skladen z obveznostmi iz Pakta za stabilnost in rast ter da zadevna država članica ni sprejela ukrepov za odpravo take neskladnosti, je mogoče to zgodnje opozorilo Komisije pozneje uporabiti na primer v podkrepitev odločitve za uvrstitev države članice v postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če njen primanjkljaj ali javni dolg ni skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast.

Kaj se zgodi, ko država članica zaključi program prilagajanja ali preventivne pomoči?

Zakonodajni dvojček uvaja nov sistem nadzora za države članice, ki zaključujejo izvajanje programa prilagajanja ali programa preventivne pomoči. Pod tovrstnim strožjim nadzorom bodo ostale, dokler ne povrnejo vsaj 75 % prejete pomoči. To naj bi zagotovilo uspešno in trajno vrnitev teh držav na trge, pa tudi vzdržnost njihovih javnih financ, kar bo koristilo tako posameznim državam članicam kot tudi celotnemu evrskemu območju.

Čemu oblikovanje postopka poostrenega nadzora poleg že obstoječega postopka običajnega nadzora? Ali to pomeni, da slednji ne zadošča?

Postopek nadzora je bil s prvotnim svežnjem o ekonomskem upravljanju precej izboljšan, vendar moramo biti glede na pretekle izkušnje pripravljeni na neprijetna presenečenja. Zato bo mogoče s postopkom poostrenega nadzora, ki ga uvaja novi sveženj, natančneje spremljati države, ki jim grozijo ali so jih že prizadele finančne težave. Komisija bo imela z novim postopkom ustrezne pristojnosti, da bo lahko zagotovila ali znova vzpostavila vzdržno nadaljevanje.

Zakaj so potrebne prilagoditve Pakta za stabilnost in rast, postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji in evropskega semestra za države z dogovorjenim programom? Ali ne bo to oslabilo nadzora?

Področje uporabe programov za makroekonomsko prilagajanje je zelo široko in precej presega izključno fiskalne zadeve in večstranski nadzor. V praksi to pomeni, da je posamezna država članica pozvana, naj sprejme vse ukrepe, ki so opredeljeni kot nujni, da izboljša svoj kratko-, srednje- in dolgoročni gospodarski in finančni položaj. Z zamrznitvijo izvajanja postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji oziroma postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem ter spremljanja in poročanja v okviru Pakta za stabilnost in rast in evropskega semestra se bo mogoče izogniti nepotrebnemu podvajanju obveznosti spremljanja in poročanja.

Ali je okrepljeni nadzor, ki ga predpisuje zakonodajni dvojček, skladen z nadzorom iz smernic za evropski mehanizem za stabilnost oziroma evropski instrument za finančno stabilnost za države, ki prejemajo preventivno finančno pomoč?

Da. Komisija je pripravila ustrezne smernice za evropski mehanizem za stabilnost oziroma evropski instrument za finančno stabilnost in o njih razpravljala z državami članicami ter tako zagotovila naravno skladnost med besedilom navedenih smernic in novim svežnjem. Z dvojčkom se torej delovne prakse, ki so jih vzpostavili ti medvladni instrumenti, vključujejo v pravni okvir EU.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website