Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

V Bruslju, 23. maja 2013

Evropska pristanišča 2030: prihodnji izzivi

Pristanišča so pomembna – ključna dejstva

  1. Pristanišča imajo ključno vlogo v evropskem prometnem sektorju, pomembno vplivajo na konkurenčnost Evrope ter imajo velik potencial za nova delovna mesta in naložbe.

  2. Evropska pristanišča so vrata v Evropo. Prek njih v Evropo prispe 74 % blaga, ki ni iz EU. Nič manj niso pomembna za trgovino znotraj EU: prek evropskih pristanišč vsako leto potuje 37 % tovornega prometa znotraj EU in 385 milijonov potnikov.

  3. Vzdolž približno 70 000 kilometrov dolge obale Unije deluje več kot 1 200 komercialnih pristanišč. S tem se Evropa uvršča med regije z največjo gostoto pristanišč na svetu.

  4. Leta 2011 je bilo na evropskih pristaniščih pretovorjenih približno 3,7 milijarde ton tovora (več kot 60 000 pristankov trgovskih ladij). Od tega je bilo 70 % razsutega tovora, 18 % kontejnerjev, 7 % ro-ro prometa, ostalo pa splošni tovor.

  5. Pristaniški sektor EU ima pomembno vlogo pri zaposlovanju in dejavnostih v pristaniški industriji (neposredni vplivi), vpliva pa tudi na druge člene dobavne verige (posredni vplivi) in na širše gospodarstvo EU (posledični učinki). V pristaniščih potekajo najrazličnejše industrijske dejavnosti, na primer petrokemična, jeklarska in avtomobilska industrija ter proizvodnja in distribucija energije. Pristanišča so tudi jedro gospodarske dejavnosti širših pomorskih grozdov, vključno z ladjedelnicami, proizvajalci pomorske opreme, žerjavov in terminalske opreme, podjetji za reševanje, priobalnimi podjetji, pomorskimi gradbenimi podjetji, podjetji za izkope, pomorskimi oporišči itd.

  6. Ponekod, npr. na Nizozemskem, lahko skupen prispevek pristaniških dejavnosti k BDP znaša do 3 % skupne gospodarske dejavnosti.

  7. Pristaniške dejavnosti neposredno prispevajo k zaposlovanju, vhodnim naložbam in rasti BDP. V 22 pomorskih državah EU trenutno 2 200 upravljavcev pristanišč zaposluje približno 110 000 pristaniških delavcev. Še precej več delavcev je zaposlenih v pristaniški industriji, ki zajema vzdrževanje in upravljanje pomorske infrastrukture, plovbo in servisiranje ladij, kopenski prevoz, logistične dejavnosti, storitve v zvezi s tovorom (npr. špedicija in carinsko posredništvo) itd. Pristanišča zagotavljajo 1,5 milijona neposrednih delovnih mest1. Če k temu prištejemo še posredna delovna mesta, pristaniški sektor v 22 pomorskih državah članicah zaposluje 3 milijone ljudi.

  8. Stroški in kakovost pristaniških storitev so pomemben dejavnik za evropsko gospodarstvo. Stroški pristanišč lahko prestavljajo velik del skupnih stroškov logistične verige. Ravnanje s tovorom, pristaniške pristojbine in pristaniške navtične storitve lahko predstavljajo med 40 % in 60 % skupnih stroškov integralne logistike za podjetja, ki za prevoz blaga uporabljajo prevoz po morju na kratkih razdaljah.

  9. Vendar se evropska pristanišča soočajo s tremi velikimi izzivi.

  10. Do leta 2030 se bo količina tovora v pristaniščih EU predvidoma povečala za 50 %. To je priložnost za gospodarsko rast in več delovnih mest: po ocenah Komisije je do leta 2030 mogoče ustvariti med 110 000 in 165 000 novih delovnih mest v pristaniščih. Vendar se morajo evropska pristanišča prilagoditi, da bodo zmogla obvladovati povečan promet.

  11. Narava trgovanja se spreminja. Nova generacija ladij za prevoz kontejnerjev lahko sprejme do 18 000 kontejnerjev. Če bi jih naložili na tovornjake, bi se kolona teh vila od Rotterdama do Pariza.

  12. Zmogljivost evropskih pristanišč se zelo razlikuje. Trenutno se petina vsega blaga, ki po morju pride v Evropo, pretovori na treh najzmogljivejših evropskih pristaniščih: v Antwerpnu, Hamburgu in Rotterdamu. Te razlike zelo slabijo učinkovitost, saj povzročajo daljše poti, preusmeritve prometa, daljša potovanja po morju in kopnem ter več emisij iz prometa in več zastojev, ki škodijo državljanom in gospodarstvu EU. Brez ukrepanja se bodo te težave ob povečanju prometa samo še poslabšale.

Zakaj 319 pristanišč EU?

Komisija je opredelila 319 evropskih pristanišč, ki so bistvenega pomena za učinkovito delovanje notranjega trga in evropskega gospodarstva2 (glej smernice TEN-T), pri čemer jih je 83 označila kot pristanišča „osrednjega omrežja“3. Pregled pristanišč, ki ga je pripravila Komisija, se osredotoča na teh 319 pristanišč, ki so podlaga za visoko učinkovito omrežje evropskih pristanišč, prek katerih gre 96 % blaga in 93 % potnikov, ki potujejo prek pristanišč EU.

Glavni izzivi za evropska pristanišča

Visoka pričakovana rast

Kljub skromnim napovedim za gospodarsko rast naj bi se količina tovora v pristaniščih do leta 2030 povečala za 50 %, še bolj pa hitro rastoči prevoz kontejnerjev.

Za obvladovanje pričakovane rasti je že danes treba sprejeti odločitve, katerih učinek se bo pokazal čez 5 do 15 let. Najprej je treba vzpostaviti pravi regulativni okvir za privabljanje investitorjev, nato pa omogočiti dovolj časa za načrtovanje in gradbena dela. Izvedba velikih infrastrukturnih projektov običajno traja 15 let.

Če EU ne bo ukrepala takoj, bodo prezasedenost in zelo visoki zunanji stroški ogrozili gospodarsko rast, zlasti v pristaniških mestih in regijah ter širših zaledjih.

Razlike v strukturni zmogljivosti

Učinkovitost pristanišč se po Evropi zelo razlikuje: vsa pristanišča EU ne delujejo enako dobro in v zadnjih letih se je povečal razkorak med pristanišči, ki so se prilagodila novim logističnim in gospodarskim zahtevam, ter tistimi, ki pri tem zaostajajo. Številna evropska pristanišča delujejo zelo dobro in zagotavljajo visokokakovostne storitve. Vendar je veriga močna le toliko kot njen najšibkejši člen: če samo nekaj pristanišč ne deluje zadovoljivo ali začne strukturno zaostajati, to vpliva na delovanje celotnega prometnega omrežja in gospodarstva v Evropi.

  1. Te razlike povzročajo preusmeritve prometa, daljša potovanja po morju in kopnem ter več emisij iz prometa in zastojev, ki škodijo državljanom in gospodarstvu EU.

  2. Negativno vplivajo na poslovne priložnosti dobro delujočih pristanišč, ki ne morejo vzpostaviti povezav za pomorski prevoz na kratkih razdaljah (ali prevoznih storitev) do regij s slabše delujočimi pristanišči.

  3. Te razlike prav tako slabijo prizadevanja EU in držav članic za uveljavitev pomorskega prevoza na kratkih razdaljah kot resnične alternative kopenskemu prevozu po območjih s prometnimi zastoji.

  4. Na splošno razlike v zmogljivosti zmanjšujejo učinkovitost in trajnost vseevropskega prometnega omrežja in konkurenčnost evropskega gospodarstva kot celote.

Spreminjajoča se narava pomorskega prometa

Pristanišča se morajo prilagoditi spreminjajočim se potrebam industrije:

  1. Velikost in kompleksnost flote se povečuje: pojavljajo se velikanske ladje za prevoz kontejnerjev, pa tudi nove vrste ro-ro potniških trajektov in ladij za prevoz plina. Za večje ladje je zaradi več tovora in večjega števila potnikov treba izboljšati najvišjo zmogljivost. Ladja „Marco-Polo“, ki je v lasti CMA in obratuje od novembra 2012, na primer sprejme 16 000 kontejnerjev in je dolga 396 m. Maersk je za leto 2015 naročil 20 ladij s kapaciteto 18 000 kontejnerjev. Če bi te kontejnerje naložili na vlak, bi moral biti ta dolg 280 km (razdalja med Rotterdamom in Düsseldorfom).

  2. Zaradi uvajanja večjih plovil za pomorski prevoz na krajših razdaljah in prevoznih storitev bodo nastale nove potrebe na področju energetske učinkovitosti, alternativnih bunker goriv in okoljske uspešnosti (UZP, cold-ironing4).

  3. Najnovejši trendi na področju sistemov logistike in distribucije v območje pristanišča privabljajo več storitev z dodano vrednostjo (kar je pomembno za pravila o konkurenci znotraj pristanišč in za sheme zaračunavanja).

  4. Spreminja se trgovina z energijo: namesto nafte in rafiniranih proizvodov se vse bolj uporablja plin, nastaja potreba po velikih obratih za uplinjanje v pristaniščih, morebitnem prevozu in shranjevanju suhe biomase in CO2 ter po električni energiji za preskrbo zasidranih ladji.

Novi predlogi

Še več pristanišč mora posodobiti svoje storitve, pristanišča morajo biti med seboj bolje povezana, prav tako pa je treba zagotoviti, da bodo vsa pristanišča zmožna zagotoviti kar najboljše storitve. To pomeni, da je treba posodobiti pristanišča, ki zaostajajo. Za to bo potrebna sprememba miselnosti in učenje od bolje delujočih pristanišč.

Po ocenah Komisije lahko s to pobudo gospodarstvo EU do leta 2030 prihrani do 10 milijard evrov, stroški pristanišč pa se lahko zmanjšajo za skoraj 7 %.

Učinkovitejša pristanišča

Komisija predlaga nove, pregledne in odprte postopke za izbiro ponudnikov pristaniških storitev. Veljati bodo začela pravila proti morebitnim zlorabam cen s strani upravljavcev, ki imajo izključne pravice. Z zagotavljanjem konkurenčnega in odprtega okolja za pristaniške storitve in s krepitvijo pritiska konkurence v pristaniščih, kjer takega okolja še ni, bodo upravljavci prisiljeni zagotoviti boljše in zanesljivejše storitve. To je tudi ena izmed prednostnih nalog iz Akta za enotni trg II. Predlog za pristanišča kot splošno načelo uvaja svobodo zagotavljanja storitev brez diskriminacije in pristaniški sektor usklajuje z drugimi vrstami prevoza in delovanjem notranjega trga.

Predlog uvaja tudi svetovalni odbor uporabnikov pristanišč, ki bo zagotovil večjo osredotočenost na potrošnike. Podrobnosti bodo določene glede na lokalne okoliščine, da bodo lahko lokalne pristaniške skupnosti izkoristile boljše sodelovanje in stabilnejše poslovno okolje. Tudi pristaniška skupnost kot celota bo postala bolj potrošniku prijazna in bo imela na voljo vsa orodja za zagotavljanje boljših storitev tako ladjam, ki pristanejo v pristanišču, kot tudi uporabnikom v zaledju.

Predlog ne določa posebnih pravil za ravnanje s tovorom in potniške storitve, saj so za ti področji ustrezni postopki določeni v direktivi o podeljevanju koncesij (glej ukrep 3). Vendar bo preglednejše poslovno okolje koristilo tudi ponudnikom teh storitev, ki bodo imeli možnost dejavno prispevat ki izboljšanju delovanja pristanišča.

Boljše povezave z zaledjem

Da se bodo evropska pristanišča lahko razvijala in odzivala na spremembe, morajo biti bolje povezana s širšim prometnim omrežjem.

V novih smernicah TEN-T je bilo opredeljeno omrežje 319 pristanišč, ključnih za delovanje notranjega trga in evropskega gospodarstva (83 od njih v osrednjem omrežju TEN-T, 239 pa v celovitem). Teh 319 pristanišč TEN-T je ključnih za nadaljnje izboljšanje evropskega prometa s pomočjo modernih logističnih dejavnosti. Kot modalna vozlišča na obeh straneh pomorskih avtocest so bistvena tudi za razvoj prevoza po morju na kratkih razdaljah kot alternative kopenskemu prometu v nekaterih regijah, zlasti v Sredozemlju. Po ocenah Komisije se bo s to pobudo prevoz po morju na kratkih razdaljah povečal s 4 % na 8 %, prav tako pa bodo ustvarjena številna nova delovna mesta.

Ta pristanišča TEN-T bodo ustvarjala dodano vrednost na ravni EU, podpirala pa jih bodo lokalna in regionalna pristanišča.

Boljši okvir za naložbe

Predlog pristaniščem daje več pravic pri zaračunavanju pristojbin ter krepi potrebo po preglednosti javnega financiranja.

S predlogom bodo pristaniški organi dobili več avtonomije, zlasti glede določanja pristojbin in dodeljevanja sredstev. Ker bodo lahko sami določili in pobirali infrastrukturne pristojbine, bodo imeli več možnosti za zagotavljanje dobrega delovanja pristanišč.

Poleg tega predlog predvideva več prožnosti pri upoštevanju okoljske uspešnosti pristanišč. V prihodnjih letih se bo okoljska uspešnost pristanišč povečala s spodbujanjem uporabe čistih tehnologij tako na ladjah kot tudi na pristaniški infrastrukturi. Pristaniški organi morajo biti pripravljeni na te nove izzive.

Kot protiutež večji avtonomiji pristanišč pri upravljanju bo neodvisni organ opravljal nadzor nad pravično konkurenco in usklajevanjem razvoja pristanišč na nacionalni in evropski ravni.

Predlog krepi potrebo po preglednosti porabe javnega denarja. Tako bo jasno, kam gre javni denar, prav tako pa se bo preprečilo izkrivljanje konkurence. Podrobnejša pravila o preglednosti bodo omogočila natančnejši pregled nekaterih veljavnih praks. To bo spodbudilo zasebne investitorje, ki potrebujejo pravno varnost in dolgoročno stabilnost. V času, ko se javna sredstva zmanjšujejo, je treba zagotoviti dodatne zasebne naložbe.

Socialni dialog: zagotavljanje dobrih delovnih pogojev

Pristanišča ne morejo delovati brez ustrezno usposobljene delovne sile. Po ocenah Komisije lahko razširjene pristaniške dejavnosti do leta 2030 ustvarijo približno 70 000 neposrednih novih delovnih mest5. Moderne pristaniške storitve in stabilno okolje morajo vključevati tudi moderno organizacijo dela in socialne določbe.

Z junijem bo Komisija vzpostavila odbor za socialni dialog o pristaniščih, v katerem bodo zaposleni in delodajalci lahko razpravljali in sklepali dogovore o vprašanjih, povezanih z delom v pristaniščih. Komisija bo zagotovila tehnično in administrativno podporo za delo tega odbora ter leta 2016 ocenila napredek.

Odbor se bo najprej osredotočil na vprašanja v zvezi z zdravjem, varnostjo, usposabljanjem in izobraževanjem. Sprejeti dogovori bodo nato vključeni v zakonodajo.

Akcijski načrt Komisije

Novi zakonodajni predlog o pristaniščih je del širšega akcijskega načrta, ki ga predlaga Komisija. Po dolgem postopku posvetovanja je Komisija pripravila pobudo, ki vsebuje zakonodajni predlog usmerjenih ukrepov, ki ga morata sprejeti Evropski parlament in Svet, ter osem dodatnih ukrepov, ki bi jih morala Komisija izvesti v prihodnjih letih za spopadanje z glavnimi današnjimi izzivi evropskih pristanišč:

Ukrep 1

Uporaba prihodnjih koridorskih struktur, predvidenih v novih smernicah za razvoj omrežja TEN-T, za opredelitev prednostnih naložb v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, povezavo pristanišč z železnico, celinskimi plovnimi potmi in cestami ter spodbujanje pristanišč, da zagotovijo informacije o pretoku prometa, ki bodo omogočile boljšo organizacijo intermodalne logistike.

Ukrep 2

Boljše usklajevanje prometnih projektov, financiranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, s TEN-T ter prednostna obravnava projektov za dostop do pristanišč in povezave z zaledjem. Enake določbe za enotno investiranje bodo veljale tudi za druge vire financiranja EU, na primer posojila EIB in drugih posojilnih skladov EU.

Ukrep 3

Pregled pravilne uporabe prihodnje direktive o koncesijah in javnih naročilih v pristaniškem sektorju. Za naročila, ki jih ta direktiva ne zajema, je treba preveriti, ali se načela enake obravnave in preglednosti iz Pogodbe, kot jih razlaga Sodišče Evropske unije, v pristaniškem sektorju uporabljajo pravilno.

Ukrep 4

Podpiranje upravne poenostavitve v pristaniščih, s katero se bodo v praksi uresničila prizadevanja iz pobud o:

  1. „modrem pasu“, ki poenostavlja carinske postopke v pristaniščih;

  2. usklajenem in povezanem izvajanju „nacionalnih enotnih okenc“;

  3. „e–pomorstvu“ (uporabi elektronski informacij za zmanjšanje administrativne obremenitve in za poslovanje) ter

  4. „e-tovornem prometu“, katere cilj je poenostaviti izmenjavo informacij po večmodalni logistični verigi in prispevati k izboljšanju učinkovitosti pristanišč, saj so ta pomembne večmodalne platforme.

Ukrep 5

Pojasnitev uporabe pravil EU o državni pomoči v pristaniškem sektorju: Komisija trenutno posodablja pravila o državni pomoči za vse gospodarske sektorje. Do konca leta 2013 bo pojasnila pojem državna pomoč v povezavi s financiranjem infrastrukture, zlasti ob upoštevanju nastajajoče sodne prakse Sodišča Evropske unije.

Ukrep 6

Razprave s socialnimi partnerji o prilagoditvi spremembam bodo po potrebi potekale v okviru evropskega socialnega dialoga. Socialni partnerji EU so se že dogovorili o poslovniku in odprtem skupnem delovnem programu ter pričakujejo, da bo odbor uradno ustanovljen 19. junija 2013. Komisija bo zagotovila podporo za delo tega odbora ter leta 2016 ocenila napredek.

Ukrep 7

Spodbujanje inovacij, spremljanje učinkovitosti ter preučitev in razpravljanje o potrebah glede človeških virov, vključno z izzivi na področju zdravja in varnosti ter usposabljanja in kvalifikacij v pristaniščih v EU. V okviru 7. okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj na področju prometa bo Komisija pred koncem leta 2013 začela dva vseevropska projekta, osredotočena na navedena vprašanja.

Ukrep 8

Podpora doslednejši uporabi različnih infrastrukturnih pristojbin v pristaniščih glede na okoljsko uspešnost: Komisija bo do leta 2015 predlagala načela za okoljske pristojbine in spodbujala izmenjavo dobrih praks.

Več informacij

IP/13/451

http://ec.europa.eu/transport/

Seznam 319 pristanišč v EU po državah

PRILOGA 1 – GLAVNE PREGLEDNICE IN GRAFI

20 najpomembnejših evropskih pristanišč glede na tone pretovorjenega tovora (2011). Glej tudi graf spodaj.

20 najpomembnejših tovornih pristanišč v EU

Tone pretovorjenega tovora, v mio. (2011)

1

Rotterdam

370,3

2

Antwerpen

168,5

3

Hamburg

114,4

4

Marseille

84,5

5

Algeciras

68,8

6

Le Havre

63,4

7

Amsterdam

59,6

8

Immingham

57,2

9

Bremerhaven

55,9

10

Valencia

54,2

11

London

48,8

12

Milford Haven

48,7

13

Genova

42,4

14

Trst

41,8

15

Göteborg

41,3

16

Taranto

41,2

17

Dunkerque

40,8

18

Southampton

37,9

19

Talin

36,0

20

Tees & Hartlepool

35,2

Graf: 20 najpomembnejših evropskih tovornih pristanišč in druga glavna tovorna pristanišča – tone pretovorjenega tovora (2011)

Vir: Eurostat.

3 :

Omrežje TEN-T sestavljata dve plasti: 1) celovito omrežje za popolno pokritost EU in dostop do vseh regij, ki bo dokončano do leta 2030, in 2) osrednje omrežje znotraj celovitega omrežja, ki se osredotoča na najpomembnejša vozlišča TEN-T in bo dokončano do leta 2050. Podrobna merila za izbiro pristanišč TEN-T so opisana v predlogu TEN-T (COM (2011) 650 final/2). Končno število pristanišč TEN-T bo odvisno od končnega izida rednega zakonodajnega postopka, ki še poteka.

4 :

Cold-ironing ali uporaba električne energije z obrežja: kadar se plovila povežejo na vir energije na obrežju, namesto da bi uporabile svoje generatorje na krovu.

5 :

Ta številka je še večja, če se upoštevajo posredna in spodbujena delovna mesta.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site