Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 27. marca 2013

Posvetovalno sporočilo o prihodnosti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi

Kaj je zajemanje in shranjevanje CO2?

S pojmom zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida (CCS) označujemo vrsto tehnologij, s katerimi se ogljikov dioksid, ki ga pri izgorevanju fosilnih goriv v ozračje izpuščajo industrijski obrati, zajame, transportira in shrani v ustreznih podzemnih geoloških formacijah ter tako za vedno odstrani iz ozračja.

Zakaj potrebujemo zajemanje in shranjevanje CO2?

Evropska unija se je zavezala, da bo od leta 1990 do leta 2050 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za 80 do 95 %. To je nujen pogoj, da se globalne temperature ne povišajo za več kot 2 stopinji. Zmanjšanje emisij CO2 je mogoče doseči na več načinov, vključno z energetsko učinkovitostjo, širšim uvajanjem obnovljivih energij in uporabo virov energije, ki ne povzročajo emisij CO2. Ker bodo vse večjemu povpraševanju po energiji v veliki meri verjetno zadostila fosilna goriva, bo po pričakovanjih eden od nujnih blažilnih ukrepov široko uvajanje CCS.

Pomen CCS pri stroškovno učinkoviti blažitvi podnebnih sprememb je bil potrjen v energetskem načrtu za leto 2050 in načrtu za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050, ki ju je Evropska komisija objavila leta 2011. Oba načrta v vseh svojih scenarijih predvidevata uporabo CCS.

Kaj je namen danes objavljenega sporočila?

Današnje sporočilo povzema stanje razvoja CCS in opisuje dejavnike, ki so preprečili, da bi bil napredek tehnologije v Evropi tako hiter, kot je bilo prvotno predvideno leta 2007. V sporočilu so obravnavane tudi nekatere možnosti za spodbujanje predstavitvenih projektov in zgodnjega uvajanja CCS v Evropi ter za okrepitev dolgoročne ekonomske upravičenosti. Dobrodošla so mnenja zainteresiranih strani o tem, kakšen okvir politike bi najbolj učinkovito zagotovil, da bi predstavitveni projekti in uvajanje CCS potekali brez zamud, če bi se dokazalo, da so tržno in tehnično izvedljivi.

Na kakšni ravni tehničnega razvoja je zajemanje in shranjevanje CO2?

Po vsem svetu uspešno poteka več kot 20 manjših predstavitvenih projektov CCS, dva od teh sta v Evropi (na Norveškem), noben pa na ozemlju EU. Večinoma gre za industrijske uporabe, na primer predelava nafte in plina ali kemijska proizvodnja, pri katerih se CO2 zajema v komercialne namene. Osem od teh projektov ima vzpostavljeno celotno verigo CCS, pri čemer petim ekonomsko izvedljivost zagotavlja izboljšano pridobivanje nafte, pri katerem se CO2 uporablja za izboljšanje črpanja surove nafte.

Vendar se zajemanje in shranjevanje CO2 doslej še ni širše uporabljalo za blažitev podnebnih sprememb. Znižanje stroškov in zagotavljanje ekonomske upravičenosti zato ostaja izziv.

Zakaj se zajemanje in shranjevanje CO2 v EU še ni uveljavilo?

Izvajanje predvidenih predstavitvenih projektov v Evropi se je izkazalo za težje od pričakovanj. Razlogov za to je več, najpomembnejši pa so pomanjkanje dolgoročne ekonomske upravičenosti in visoki stroški tehnologije CCS. S trenutno zelo nizkimi cenami ogljika in brez drugih pravnih omejitev ali spodbud gospodarski subjekti nimajo razloga, da bi vlagali v CCS. Nekateri projekti (povezani z shranjevanjem na kopnem) so naleteli na močen odpor javnosti. Čeprav ima Evropa verjetno dovolj velike zmogljivosti za shranjevanje, pa te niso vedno v bližini virov emisij CO2. Nekatere države članice so se odločile, da bodo na svojih ozemljih prepovedale ali omejile shranjevanje CO2. Poleg tega je za učinkovito povezovanje virov in ponorov CO2 potrebna ustrezna prometna infrastruktura.

Koliko bo stalo zajemanje in shranjevanje CO2?

Po zadnjih ocenah Skupnega raziskovalnega središča bo prva generacija elektrarn CCS za približno 60–100 % dražja od podobnih običajnih elektrarn, odvisno od izbrane tehnologije za zajemanje CO2. Po uvedbi elektrarn CCS se bodo stroški zmanjšali zaradi dejavnosti na področju raziskav in razvoja ter zaradi ekonomije obsega. Stroški zajemanja CO2 za industrijske uporabe se bodo spreminjali tudi glede na uporabo, vendar bi lahko bili v številnih primerih zaradi velike koncentracije CO2 nižji od stroškov proizvajanja električne energije.

Stroški, povezani s CCS, se razlikujejo glede na gorivo, tehnologijo in vrsto shranjevanja, vendar večina izračunov trenutnih stroškov kaže, da se gibajo med 30 EUR do 100 EUR na shranjeno tono CO2 (povprečno 40 EUR na tono CO2, ki se ne spusti v ozračje, za termoelektrarne na premog, in 80 EUR na tono CO2, ki se ne spusti v ozračje, za elektrarne na zemeljski plin, k čemer je treba prišteti stroške prevoza in shranjevanja). Po pričakovanjih se bodo ti stroški znatno zmanjšali, ko bodo dokazane tržne prednosti te tehnologije.

Več informacij: IP/13/272


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website