Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Vprašanja in odgovori: Zelena knjiga o okviru podnebne in energetske politike do 2030

Commission Européenne - MEMO/13/275   27/03/2013

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 27. marca 2013

Vprašanja in odgovori: Zelena knjiga o okviru podnebne in energetske politike do 2030

Kateri so ključni cilji tega okvira?

Ključni cilji okvira so zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zagotavljanje oskrbe z energijo ter spodbujanje rasti, konkurenčnosti in novih delovnih mest s pomočjo visoke tehnologije in s stroškovno učinkovitim pristopom.

Kakšne so spremembe od določitve ciljev za leto 2020?

Med najpomembnejšimi so spremembe v gospodarstvu, nov tehnološki razvoj, ki vodi v proizvodnjo novih vrst energije, razvoj glede cen in razvoj na področju raziskav.

Zakaj je pomembno čim hitrejše soglasje o okviru podnebne in energetske politike do 2030?

  1. Prvič, dolgoročni naložbeni cikli pomenijo, da se bo infrastruktura, ki bo financirana v bližnji prihodnosti, uporabljala tudi v letu 2030 in pozneje. Vlagateljem je zato treba zagotoviti gotovost glede ciljev in politik, ki bodo v veljavi.

  2. Drugič, pojasnitev ciljev za leto 2030 bo v podporo na poti h konkurenčnemu gospodarstvu in zanesljivemu energetskemu sistemu z ustvarjanjem več povpraševanja po učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologijah ter s spodbujanjem raziskav, razvoja in inovacij, ki lahko ustvarijo nove možnosti za rast in delovna mesta.

  3. Tretjič, mednarodni sporazum o podnebnih spremembah se pričakuje do konca leta 2015. EU se mora pred tem dogovoriti o številnih vprašanjih, vključno o lastnih ambicijah za leto 2030, da se lahko dejavno dogovarja z drugimi državami.

Kakšni so podnebni in energetski cilji EU za leto 2020?

Sedanji okvir politike temelji na treh krovnih ciljih, ki jih je treba v EU doseči do leta 2020:

  1. 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pod raven iz leta 1990,

  2. 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v porabi energije,

  3. 20-odstotni prihranek porabe primarne energije (v primerjavi s predvidevanji pred sporazumom o podnebnih in energetskih ciljih za leto 2020).

Kaj je bilo že doseženo v smislu teh ciljev?

  1. Emisije toplogrednih plinov v EU so bile v letu 2011 ocenjene na 16 % pod ravnijo iz leta 1990, medtem ko se je BDP od leta 1990 povečal za 48 %.

  2. V letu 2010 je bil delež obnovljive energije v porabi energije 12,7-odstoten v primerjavi z 8,5-odstotnim deležem v letu 2005.

  3. Poraba primarne energije je s približno 1 825 milijoni ton ekvivalenta nafte (Mtoe) dosegla najvišjo raven v letu 2005/2006. Od takrat se rahlo zmanjšuje in je v letu 2011 dosegla 1 730 Mtoe.

Katera so ključna vprašanja tega posvetovanja?

Zelena knjiga se z zainteresiranimi stranmi posvetuje o številnih vprašanjih, ki so pomembna za okvir 2030, med drugim:

  1. Kakšne so lahko ugotovitve na podlagi izkušenj iz obstoječega okvira?

  2. Kakšni bi lahko bili podnebni in energetski cilji za leto 2030?

  3. Kako bi lahko zagotovili skladnost med različnimi instrumenti politike?

  4. Kako bi lahko najbolje opredelili politike, da bi z njimi prispevali h konkurenčnosti EU in zanesljivosti oskrbe z energijo?

  5. Kako upoštevati različne zmogljivosti držav članic za ukrepanje?

Katere so glavne ugotovitve za leto 2030 iz energetskega načrta 2050 in načrta za nizkoogljično gospodarstvo 2050?

Scenariji iz energetskega načrta 2050 in načrta za nizkoogljično gospodarstvo 2050 predlagajo:

  1. Emisije toplogrednih plinov v EU bi bilo treba zmanjšati za 40 % pod raven iz leta 1990, da bi lahko do leta 2050 dosegli zmanjšanje toplogrednih plinov za 80 do 95 %. To pa bi ustrezalo skupnemu zmanjšanju industrializiranih držav, potrebnemu za dosego mednarodno dogovorjenih ciljev za omejitev globalnega segrevanja na 2 °C.

  2. Večji delež obnovljive energije, izboljšana energetska učinkovitost ter boljša in pametnejša energetska infrastruktura so možnosti, ki jih pri preoblikovanju energetskega sistema v EU „ne bomo obžalovali“.

  3. Po napovedih naj bi se cene energije v obdobju do 2030 povečale z znatno dekarbonizacijo energetskega sistema ali brez nje. To pa je v večji meri posledica naložb v energetski sistem, ki bi bile potrebne v vsakem primeru.

Več informacij: IP/13/272


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site