Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 10. decembra 2013

Vprašanja v zvezi s prenovljeno skupno ribiško politiko

Skupni cilj prenovljene skupne ribiške politike je doseči okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo. Z novo politiko bodo staleži rib ponovno dosegli trajnostne ravni, odpravile pa se bodo tudi potratne ribolovne prakse. Državljanom EU bo prenovljena politika dolgoročno zagotovila stabilno, varno in zdravo ponudbo hrane. Poleg tega bo okrepila blaginjo v ribiškem sektorju, ustvarila nove možnosti za delovna mesta in rast na obalnih območjih ter odpravila odvisnost od subvencij. Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo bo omogočal finančno pomoč EU za podporo trajnostnih ciljev nove politike.

Zakaj je potrebna nova politika?

Evropska ribiška politika nujno potrebuje reforme. Ribiška plovila še vedno lovijo ribe hitreje, kot se te lahko v običajnih razmerah namnožijo. Ribiška industrija se sooča z negotovo prihodnostjo.

Evropska komisija je zato v letu 2011 predlagala ambiciozno reformo politike. Namen reforme je vzpostaviti pogoje za boljšo prihodnost tako ribjih staležev kot ribištva, pa tudi morskega okolja, ki je temelj obojega. Prenovljena skupna ribiška politika bo prispevala k uresničevanju strategije Evropa 2020 ter spodbujala vzdržljivo gospodarsko uspešnost industrije, vključujočo rast in kohezijo obalnih regij.

Kateri so glavni elementi nove politike?

V središču reforme je trajnost

Trajnosten ribolov je ribolov na ravneh, ki ne ogrožajo reprodukcije staležev in ki bodo ribičem omogočale čim večji ulov. Ta raven je znana kot „največji trajnostni donos“. V okviru nove skupne ribiške politike se mora ribolov izvajati na teh ravneh. Navedeni cilj največjega trajnostnega donosa je določen v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in je bil potrjen leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju kot cilj, ki ga je treba na svetovni ravni, kjer je le mogoče, doseči do leta 2015. Nova skupna ribiška politika določi ribolovne ravni glede na ravni največjega trajnostnega donosa po možnosti do leta 2015 ter najpozneje do leta 2020 za vse ribje staleže.

Če se bodo staleži izkoriščali na ta način, bi se velikosti staležev glede na ocene znatno povečale, izboljšale bi se ravni ulova in prihodki iz ribolova.

Trajnostni ribolov bo pomagal dosegati tudi stabilne cene pod preglednimi pogoji, kar bi nedvomno koristilo potrošnikom.

Večletno upravljanje, temelječe na ekosistemu

Večletni načrti ostajajo v središču upravljanja našega ribištva. Načrti, ki so doslej zajemali posamezne staleže, se bodo nadomestili z načrti za vrste ribolova. Zajemali bodo več ribjih staležev v manjšem številu načrtov, s čimer se bo dosegla trajnost. V okviru teh načrtov bo Svet določil letne ribolovne možnosti. Načrti lahko vsebujejo tudi druge ukrepe za ohranjanje in tehnične ukrepe, ki so del predlagane zbirke orodij.

Za ponovno izgradnjo trajnostnega ribiškega sektorja v Evropi je treba učinkoviteje spoštovati morsko okolje. Ribištvo EU se bo upravljalo v skladu z ekosistemskim pristopom ter previdnostnim načelom, da bi bili učinki ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni. To bo zavarovalo morske vire.

Prepoved zavržkov

Ocenjuje se, da zavrženje oz. odvrženje nezaželenih rib s krova predstavlja 23 % skupnega ulova (pri nekaterih vrstah je ta delež še precej večji!). Gre za nesprejemljivo prakso, ki bo postopoma odpravljena na podlagi natančnega časovnega okvira za izvajanje (postopoma med 2015 in 2019) in ob podpori nekaterih spremljevalnih ukrepov. Od ribičev se bo zahtevalo, da iztovorijo vse komercialne vrste, ki jih ulovijo. Preostali ulov premajhnih rib se na splošno ne sme prodajati za človeško potrošnjo.

S to prepovedjo se bodo izboljšali zanesljivost podatkov o ribjih staležih, upravljanje ter učinkovitost virov. Hkrati bo spodbuda za ribiče, da se izognejo neželenemu ulovu s tehničnimi rešitvami, kot je na primer bolj selektivno ribolovno orodje.

Države članice morajo zagotoviti, da so njihova ribiška plovila opremljena za zagotavljanje podrobne dokumentacije o vseh dejavnostih za namene spremljanja izpolnjevanja obveznosti glede iztovarjanja celotnega ulova.

Upravljanje zmogljivosti ribiške flote

Države članice bodo morale zagotoviti, da bo zmogljivost flote (število in velikost plovil) uravnotežena z ribolovnimi možnostmi. Kadar država članica ugotovi presežno zmogljivost v segmentu flote, pripravi akcijski načrt za zmanjševanje presežne zmogljivosti. Če država članica ne uspe ustrezno zmanjšati zmogljivosti flote, se lahko začasno ustavi financiranje iz evropskega finančnega instrumenta.

Decentralizirano upravljanje

Nova skupna ribiška politika sprejemanje odločitev približuje akterjem na terenu ter pojasnjuje vloge in obveznosti vseh deležnikov. Mikroupravljanja iz Bruslja bo konec: zakonodajalci EU bodo pripravili le splošen okvir ter določili načela in standarde, splošne cilje, kazalnike uspešnosti in časovni razpored. Nato bodo države članice sodelovale na regionalni ravni in pripravile dejanske ukrepe za izvajanje. Ta priporočila se ob soglasju vseh zadevnih držav članic lahko prenesejo v pravila, ki se uporabljajo za vse zadevne ribiče.

Podpora za mali obalni ribolov

V EU malo ladjevje, katerega vpliv na vire je povprečno manjši, predstavlja 77 % skupnega ladjevja EU po številu plovil, vendar le 8 % po tonaži (velikost plovil) in 32% po moči motorja. Mali obalni ribolov ima pogosto pomembno vlogo v družbenem tkivu in kulturni identiteti številnih obalnih regij po Evropi. Zato ga je treba ustrezno podpreti. Prenovljena ribiška politika do leta 2022 podaljšuje pravico držav članic, da omejijo ribolov v območju 12 morskih milj od obale.

Razvoj trajnostne akvakulture

Z izboljšanim okvirom za akvakulturo bi se povečala proizvodnja in dobava morske hrane v EU, zmanjšala odvisnost od uvoženih rib ter spodbudila rast obalnih in podeželskih območij. Do leta 2014 bodo države članice pripravile strateške načrte za izboljšanje pogojev akvakulture, odpravo upravnih ovir ter zvišanje okoljskih, socialnih in gospodarskih standardov za industrijo gojenih rib. Ustanovljen bo svetovalni svet za akvakulturo, ki bo pristojen za svetovanje o sektorskih vprašanjih. Pri razvoju akvakulture je očitna razsežnost EU: strateške odločitve, sprejete na nacionalni ravni, lahko vplivajo na ta razvoj v sosednjih državah članicah.

Izboljšanje znanstvene baze

Zanesljive informacije in poznavanje stanja našega ribolova in morskih virov sta bistvena za sprejemanje razumnih odločitev o upravljanju ter za učinkovito izvajanje prenovljene skupne ribiške politike. Države članice bodo zadolžene za zbiranje, hranjenje in razširjanje podatkov o ribjih staležih, flotah in vplivu ribolova na ravni morskega bazena. Politike bodo sprejete v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Za usklajevanje te dejavnosti bodo oblikovani nacionalni raziskovalni programi.

Nova tržna politika – okrepitev sektorja in povečanje ozaveščenosti potrošnikov

Cilj nove tržne politike je okrepiti konkurenčnost industrije EU, povečati preglednost trgov ter zagotoviti enake pogoje za vse proizvode, ki se tržijo v Uniji.

Obstoječ intervencijski mehanizem bo posodobljen in poenostavljen: organizacijam proizvajalcev bo omogočil, da nakupijo ribiške proizvode, ko se cene spustijo na določeno raven, ter jih shranijo, da bi jih pozneje dali na trg. Tako se bo povečala stabilnost trga.

Organizacije proizvajalcev bodo prav tako imele večjo vlogo pri skupnem upravljanju, spremljanju in nadzoru. Novi standardi glede označevanja, kakovosti in sledljivosti proizvodov bodo potrošnikom omogočili jasnejše informacije in jim pomagali, da podprejo trajnostno ribištvo. Nekatere informacije pri označevanju bodo obvezne, druge pa bodo lahko dodane prostovoljno.

Mednarodna odgovornost

Več svetovnih ribjih staležev se po poročilih organizacije FAO v celoti ali preveč izkorišča. EU je največji svetovni uvoznik ribiških proizvodov glede na vrednost, zato mora ukrepati tako doma kot v tujini. Zunanja ribiška politika mora biti umeščena v skupno ribiško politiko. Zato se bo EU v mednarodnih in regionalnih organizacijah zavzemala za načelo trajnosti, ohranjanje ribjih staležev in biotsko raznovrstnost morskega okolja. Sklepala bo zveze ter sprejela ukrepe s svojimi ključnimi partnerji za boj proti nezakonitemu ribolovu in zmanjšanje presežne zmogljivosti.

V dvostranskih sporazumih z državami, ki niso članice EU, bo Unija spodbujala trajnost, dobro upravljanje ter načela demokracije, človekovih pravic in pravne države. Sporazumi o partnerstvu na področju trajnostnega ribolova bodo nadomestili sedanje sporazume in zagotovili, da bo izkoriščanje ribiških virov temeljilo na razumnih znanstvenih mnenjih in bo usmerjeno le v presežne vire, ki jih država partnerica ne more ali noče izkoristiti. Na podlagi sporazumov o partnerstvu na področju trajnostnega ribolova bodo države partnerice prejele nadomestilo za zagotovitev dostopa do svojih ribolovnih virov ter finančno pomoč za izvajanje trajnostne ribiške politike.

Ali prenovljena politika vključuje nove predpise glede nadzora in izvrševanja ?

Predlog je v skladu z novim sistemom EU za nadzor, ki se uporablja od leta 2010, ter vključuje osnovne sestavne dele mehanizma za nadzor in izvrševanje, katerega cilj je zagotovitev skladnosti s predpisi skupne ribiške politike. V zakonodajo o tehničnih ukrepih in nadzoru bodo uvedene potrebne spremembe, da bi omogočili začetek veljavnosti obveznega iztovarjanja. Glede na uvedbo obveznega iztovarjanja ulova Komisija predlaga obveznost spremljanja in nadzora, zlasti glede izčrpnosti ribiške dokumentacije. Poleg tega predlaga pilotne projekte o novih tehnologijah za nadzor ribištva, ki spodbujajo trajnostni ribolov.

Kdaj bo reforma začela veljati?

Z novo politiko, ki je bila zdaj uradno dogovorjena s Svetom in Parlamentom, se bo prenovljena skupna ribiška politika začela uporabljati od 1. januarja 2014. Izvajanje novih pravil bo postopno, na primer glede obveznosti iztovarjanja, saj se mora sektor prilagoditi, da bo lahko dosegal želene rezultate. Reforma pa je povezana z jasnimi roki.

Več informacij:

Spletna stran reforme skupne ribiške politike:

http://ec.europa.eu/fisheries/reform/proposals/index_sl.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website