Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 19. novembra 2013

This is an updated version of MEMO/13/878 - available in all languages

Nova usmeritev kohezijske politike EU za čim boljši učinek na rast in zagotavljanje delovnih mest: reforma v 10 točkah

V proračunu EU za obdobje 2014–2020 bo v okviru kohezijske politike 325 milijard evrov namenjenih državam članicam, njihovim regijam in mestom za doseganje vseevropskih ciljev rasti in zagotavljanja delovnih mest, pa tudi za obvladovanje podnebnih sprememb, energetske odvisnosti in socialne izključenosti. Ob upoštevanju prispevka samih držav članic in učinka finančnega vzvodja naj bi celotni učinek znašal preko 500 milijard evrov. Reforma kohezijske politike bo zagotovila največji možni ter potrebam posameznih regij in mest prilagojeni učinek teh naložb. Ključne prvine reforme so:

1. Vlaganje v vse evropske regije ter prilagajanje ravni podpore in prispevka držav članic njihovi stopnji razvitosti (stopnja sofinanciranja):

manj razvite regije (BDP < 75 % povprečja EU-27),

regije v prehodu (BDP 75 % do 90 % povprečja EU-27),

bolj razvite regije (BDP > 90 % povprečja EU-27).

2. Usmerjanje sredstev k sektorjem, ki so ključni za rast: Naložbe iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) bodo osredotočene na 4 ključne prednostne naloge: inovacije in raziskave, digitalna agenda, podpora malim in srednjim podjetjem (MSP) in nizkoogljično gospodarstvo, odvisno od kategorije regije (manj razvite regije 50 %, regije v prehodu 60 % in bolj razvite regije 80 %). Približno 100 milijard evrov bo namenjenih tem sektorjem, od česar bo vsaj 23 milijard evrov namenjenih prehodu na nizkoogljično gospodarstvo (energetska učinkovitost in obnovljive energije). Pri tem obstajajo ločene obveznosti glede namena sredstev ESRR (manj razvite regije 12 %, regije v prehodu 15 % in bolj razvite regije 20 %).

V kohezijskem skladu bo približno 66 milijard evrov odmerjenih za prednostne vseevropske prometne povezave in ključne okoljske infrastrukturne projekte.

Preko Evropskega socialnega sklada (ESS) bo kohezijska politika evropskim prednostnim nalogam zagotovila občuten prispevek na področju zaposlovanja, na primer za usposabljanje in vseživljenjsko učenje, izobraževanje in socialno vključenost (vsaka država članica bo morala v te namene porabiti najmanj 20 % sredstev ESS). Sredstva ESS bodo dodeljena glede na potrebe posameznih držav članic, pri čemer obstaja vnaprej določen minimalni znesek, celoten znesek pa bo znašal najmanj 70 milijard evrov. Nova pobuda za zaposlovanje mladih, povezana z ESS in vredna najmanj 6 milijard evrov, bo podpirala izvajanje sistema jamstva za mlade.

3. Določanje jasnih, preglednih ter merljivih ciljev za preverjanje odgovornosti in rezultatov: Države in regije bodo morale vnaprej napovedati, katere cilje nameravajo doseči z razpoložljivimi sredstvi in natančno določiti, kako bodo preverjale doseganje teh ciljev. To bo omogočilo redno spremljanje in razpravo o porabi finančnih sredstev. Tako bodo lahko proti koncu obdobja za uspešnejše programe sproščena dodatna sredstva (preko tako imenovane „rezerve na podlagi doseženih rezultatov“).

4. Uvajanje pogojev pred prenosom sredstev za večjo učinkovitost naložb: Med nujne predpogoje štejejo strategije „pametne specializacije“ za odkrivanje specifičnih prednosti in potencialov, podjetništvu prijazne reforme, prometne strategije, ukrepi za izboljšanje sistemov javnih naročil, skladnost z okoljsko zakonodajo, strategije za omejevanje brezposelnosti mladih in zgodnjega opuščanja izobraževanja ter podpora enakosti spolov in nediskriminaciji.

5. Vzpostavljanje skupne strategije za izboljšanje koordinacije in omejevanje prekrivanja: Skupni strateški okvir zagotavlja osnovo za boljšo koordinacijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESRR, Kohezijski sklad in ESS – trojica skladov v okviru kohezijske politike, ter sklad za razvoj podeželja in sklad za ribištvo). Hkrati omogoča boljšo povezanost z drugimi evropskimi instrumenti, kakršni so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope ali evropski program za zaposlovanje in socialne inovacije.

6. Skrajšanje upravnih postopkov in poenostavitev rabe evropskih naložb preko enotnega sklopa pravil za vse evropske strukturne in investicijske sklade, pa tudi preprostejša računovodska pravila, bolj ciljno naravnane zahteve po poročanju in večja raba digitalne tehnologije („e-kohezija“).

7. Krepitev mestne razsežnosti politike z določanjem minimalnega zneska sredstev v okviru (ESRR), ki bo porabljen za integrirane projekte v mestih, in sicer poleg drugih sredstev za mestna območja.

8. Utrjevanje čezmejnega sodelovanja in lajšanje vzpostavljanja čezmejnih projektov. Poleg tega naj bi se zagotovilo, da bodo makroregijske strategije, kot sta podonavska in baltska, podprte z nacionalnimi in regijskimi programi.

9. Zagotavljanje boljše povezanosti kohezijske politike s širšim gospodarskim upravljanjem EU: Programi se bodo morali skladati z nacionalnimi programi reform in bi se morali nanašati na ustrezne reforme, opredeljene v priporočilih, ki so za posamezne države podana v evropskem semestru. Po potrebi lahko Komisija, sklicujoč se na tako imenovano klavzulo o makroekonomski pogojenosti, državo članico zaprosi, naj programe prilagodi, da bodo podpirali strukturne reforme. V skrajni sili lahko Komisija, če država članica večkrat zapored in v veliki meri ne upošteva priporočil, prekine financiranje.

10. Spodbujanje večje uporabe finančnih instrumentov, da bi bila MSP deležna večje podpore in da bi lažje pridobivala posojila: Evropski skladi bodo posojila, jamstva ter lastniški in tvegani kapital podpirali preko enotnih pravil in širšega področja uporabe ter z zagotavljanjem spodbud (npr. višja stopnja sofinanciranja). Namesto na posojilih bo večji poudarek na nepovratnih sredstvih, kar naj bi izboljšalo kakovost projektov in zmanjšalo odvisnost od subvencij.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site