Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj/Strasbourg, 19. novembra 2013

Ustvarjalna Evropa: pogosta vprašanja

(glej tudi IP/13/1114)

Kaj je program Ustvarjalna Evropa?

Program Ustvarjalna Evropa je nov program EU, ki naj bi evropski kinematografiji ter kulturnim in ustvarjalnim sektorjem pomagal pri povečevanju njihovega prispevka k zaposlovanju in rasti. Program bo imel na voljo 1,46 milijarde evrov1 proračunskih sredstev za obdobje 2014–2020, s čimer bo pomagal več deset tisoč umetnikom, izvajalcem v kulturnem in avdiovizualnem sektorju, organizacijam na področju scenskih in likovnih umetnosti, založništva, filma, televizije, glasbe, interdisciplinarnih umetnosti in dediščine ter industriji video iger. S to pomočjo bodo lahko delovali po vsej Evropi, pritegnili novo občinstvo in razvili spretnosti, potrebne v digitalni dobi. Novi program si bo prizadeval, da evropska kulturna dela dobijo občinstvo v drugih državah, s čimer bo prispeval tudi k ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti.

Zakaj Evropa potrebuje program Ustvarjalna Evropa?

Kultura ima pomembno vlogo v gospodarstvu EU. Študije so pokazale, da kulturni in ustvarjalni sektorji predstavljajo do 4,5 % BDP EU in zagotavljajo skoraj 4 % delovnih mest (8,5 milijona delovnih mest in še mnogo več, če upoštevamo posredne učinke na druge sektorje). Evropa je največja svetovna izvoznica proizvodov ustvarjalne industrije. Če želimo to vodilno mesto ohraniti, moramo z naložbami povečati zmožnost teh sektorjev za delovanje onkraj nacionalnih meja.

Program Ustvarjalna Evropa je odgovor na to potrebo, naložbe pa bo usmeril tja, kjer bo učinek največji.

Novi program upošteva izzive globalizacije in digitalnih tehnologij, ki spreminjajo način nastajanja in širjenja kulturnih del ter dostopa do njih, ter preoblikujejo poslovne modele in tokove prihodkov. Te spremembe prav tako ustvarjajo priložnosti za kulturne in ustvarjalne sektorje. Program jim jih bo pomagal izkoristiti, da bodo lahko imeli koristi od digitalizacije ter ustvarili več delovnih mest in mednarodnih poklicnih poti.

Katere države lahko kandidirajo za sredstva iz programa?

Program Ustvarjalna Evropa bo odprt 28 državam članicam EU, državam Evropskega združenja za prosto trgovino (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica – če bodo izpolnjevale posebne pogoje), državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam (Črna Gora, Srbija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Turčija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo) in sosednjim državam (Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ukrajina, Alžirija, Egipt, Maroko, Tunizija, Jordanija, Libanon, Libija, Palestina, Sirija in Izrael). Države, ki niso članice EU, morajo za sodelovanje v programu plačati „vstopnico“. Cena je odvisna od velikosti njihovega BDP glede na proračun programa.

Ali lahko kandidirajo posamezniki?

Program Ustvarjalna Evropa ne bo odprt za prijave posameznikov, vendar bo približno 250 000 posameznih umetnikov ter izvajalcev v kulturnem in avdiovizualnem sektorju prejelo sredstva prek projektov, ki jih bodo prijavile kulturne organizacije. To je stroškovno mnogo učinkovitejši način doseganja rezultatov in dolgotrajnega učinka. Komisija ocenjuje, da bodo projekti, podprti s programom Ustvarjalna Evropa, neposredno ali posredno dosegli več milijonov ljudi.

Kaj točno bo podpiral program Ustvarjalna Evropa?

Skoraj vsi projekti, ki bodo prejeli podporo, bodo imeli čezmejno razsežnost. Večina proračuna bo porabljena za nepovratna sredstva posameznim projektom. Vendar bo program podpiral tudi pobude s podobnimi cilji, na primer evropske prestolnice kulture, znak evropske dediščine, dneve evropske dediščine in pet evropskih nagrad (nagrada EU za kulturno dediščino/nagrada Europa Nostra; nagrada EU za sodobno arhitekturo; nagrada EU za literaturo; nagrada EU za sodobno glasbo ter nagrada EU MEDIA).

Katere težave naj bi program pomagal reševati?

Kulturni in ustvarjalni sektorji enotnega trga zdaj ne izrabljajo v celoti. Eden največjih izzivov je razdrobljenost trga, povezana z različnimi kulturnimi tradicijami in jeziki: Evropska unija ima 24 uradnih jezikov, uporablja tri pisave, v njej pa se govori tudi približno 60 priznanih regionalnih in manjšinskih jezikov. Ta raznolikost je del evropskega bogastva, vendar ovira avtorje, da bi dosegli bralce v drugih državah, obiskovalce kinematografov in gledališč, da bi imeli dostop do tujih del, ter glasbenike, da bi pritegnili novo občinstvo.

Študija Eurobarometer je prejšnji mesec (IP/13/1023) pokazala, da samo 13 % Evropejcev hodi na koncerte umetnikov iz drugih evropskih držav, samo 4 % pa jih obiskuje tuje gledališke predstave. Z večjo podporo za privabljanje občinstva in zmogljivost sektorjev za dialog z občinstvom, na primer s pobudami za medijsko pismenost ali novimi interaktivnimi spletnimi orodji, se lahko javnosti predstavi več tujih del.

Kako se program Ustvarjalna Evropa razlikuje od sedanjih programov Kultura in MEDIA Mundus? Bosta ti imeni izginili?

Program Ustvarjalna Evropa bo sedanje ločene mehanizme pomoči za kulturne in avdiovizualne sektorje v Evropi po načelu „vse na enem mestu“ združil v enoten program, ki bo odprt za vse kulturne in ustvarjalne sektorje. Kljub temu se bo v okviru posebnih podprogramov Kultura in MEDIA še naprej osredotočal tudi na posebne potrebe avdiovizualne industrije ter drugih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Ta dva podprograma bosta izhajala iz dosežkov sedanjih programov Kultura in MEDIA ter se bosta prilagodila prihodnjim izzivom. Program MEDIA Mundus, ki podpira sodelovanje med evropskimi in mednarodnimi izvajalci ter mednarodno distribucijo evropskih filmov, bo vključen v podprogram MEDIA.

Enoten okvirni program bo povečal sinergije med različnimi sektorji in izboljšal učinkovitost.

Program Ustvarjalna Evropa bo vključeval medsektorski sklop. Kaj to pomeni?

Ta sklop bo sestavljen iz dveh delov. Finančni jamstveni instrument, ki ga bo upravljal Evropski investicijski sklad, bo začel delovati leta 2016 in bo manjšim subjektom olajšal dostop do bančnih posojil. Podpora iz tega sklopa bo namenjena tudi za študije, analize in bolšje zbiranje podatkov, da se izboljša podlaga za oblikovanje politik, za eksperimentalne projekte, da se spodbudi sodelovanje med avdiovizualnimi in drugimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji, ter za centre Ustvarjalne Evrope, ki bodo zagotavljali pomoč iskalcem podpore.

Kakšen bo način upravljanja programa Ustvarjalna Evrope?

Program Ustvarjalna Evropa bo preprostejša, lahko prepoznavna in dostopna platforma za izvajalce v evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ne glede na njihovo umetniško stroko, ter jim bo omogočala podporo za mednarodno delovanje v EU in zunaj nje. Sedanji sistem upravljanja prek Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo bo ohranjen.

1 :

1,46 milijarde evrov ob upoštevanju predvidene inflacije. To je enako 1,3 milijarde evrov v stalnih cenah iz leta 2011.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website