Navigation path

Left navigation

Additional tools

Erasmus+: najpogostejša vprašanja

European Commission - MEMO/13/1008   19/11/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

MEMO

Strasbourg/Bruselj, 19. novembra 2013

Erasmus+: najpogostejša vprašanja

(glej tudi IP/13/1110)

Kaj je Erasmus+?

Erasmus+ je novi program Evropske unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport za obdobje 2014–2020. Nadomestil bo več obstoječih programov EU, ki zajemajo vse izobraževalne sektorje: program Vseživljenjsko učenje – Erasmus (visokošolsko izobraževanje), Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje), Comenius (šolsko izobraževanje), Grundtvig (izobraževanje odraslih), program Mladi v akciji in pet mednarodnih programov (Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edulink in program za sodelovanje z industrializiranimi državami). V okviru programa Erasmus+ bo podpora EU prvič namenjena tudi športu, zlasti na amaterski ravni.

Program Erasmus+ znatno povečuje sredstva EU (+40 %) za razvoj znanja in spretnosti, kar kaže na pomen izobraževanja in usposabljanja v evropskih in nacionalnih političnih agendah. Spodbujal naj bi osebni razvoj in izboljšal zaposlitvene možnosti.

Novi program gradi na izkušnjah in uspehih obstoječih programov, kot je Erasmus, vendar bo imel še večji vpliv. Temelji na načelu, da so naložbe v izobraževanje in usposabljanje ključne za izkoriščanje potenciala ljudi, ne glede na njihovo starost ali ozadje.

Čemu bo namenjena podpora programa Erasmus+?

Erasmus+ želi izboljšati kakovost in ustreznost kvalifikacij in spretnosti. Dve tretjini proračuna programa bosta namenjeni nepovratnim sredstvom, s pomočjo katerih bo več kot štiri milijone ljudi v obdobju 2014–2020 lahko študiralo, se usposabljalo, delalo ali opravljalo prostovoljno delo v tujini (v primerjavi z 2,7 milijona v obdobju 2007–2013). V tujini bodo lahko ostali od nekaj dni pa do enega leta.

Erasmus+ je namenjen študentom, učiteljem, vajencem, prostovoljcem, mladinskim delavcem in zaposlenim v amaterskem športu. Sredstva bodo na voljo tudi za partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, mladinskimi organizacijami, podjetji, lokalnimi in regionalnimi organi in nevladnimi organizacijami ter za podporo reformam v državah članicah za posodobitev izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje inovacij, podjetnosti in zaposljivosti.

Večje podpore bodo deležne platforme IT, kot je e-twinning, da se bodo lahko šole in drugi izvajalci izobraževanja povezali prek interneta.

Erasmus+ bo prispeval k razvoju evropske razsežnosti v športu, saj bo pomagal odpravljati čezmejne težave, kot sta vnaprejšnje dogovarjanje izidov tekem in doping. Prav tako bo podpiral čeznacionalne projekte, ki vključujejo organizacije amaterskega športa, na primer s spodbujanjem dobrega upravljanja, socialne vključenosti, dvojnih poklicnih poti in telesne aktivnosti za vse.

Kako se Erasmus+ razlikuje od obstoječih programov?

Novi program je bolj ambiciozen in strateški, njegova glavna cilja pa ostajata izboljšanje spretnosti in zaposljivosti ter podpiranje posodabljanja sistemov za izobraževanje, usposabljanje in mlade.

Erasmus+ bo razvil sinergije med različnimi izobraževalnimi sektorji in svetom dela. Enoten program bo prinesel enostavnejša pravila in postopke za prijavo ter zmanjšal razdrobljenost in podvajanje.

Program ima več novosti:

jamstveno shemo za posojila, ki bo magistrskim študentom pomagala financirati celoten študij v tujini in pridobiti spretnosti, potrebne za delovna mesta z intenzivno uporabo znanja;

koalicije znanja: partnerstva med visokošolskimi ustanovami in podjetji, ki z novimi izobraževalnimi programi, možnostmi za učenje in kvalifikacijami spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost;

koalicije sektorskih spretnosti: partnerstva med izvajalci poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, katerih cilj je spodbujanje zaposljivosti in odpravljanje vrzeli v spretnostih z oblikovanjem sektorsko prilagojenih izobraževalnih načrtov ter inovativnih oblik poklicnega izobraževanja;

vključitev trenutno ločenih programov, povezanih z mednarodno razsežnostjo visokošolskega izobraževanja, kar bo omogočilo visokošolsko mobilnost v tretje države in iz njih ter projekte s tretjimi državami za povečanje zmogljivosti.

Kaj novega prinaša Erasmus+ študentom?

Na več načinov bo izboljšan dostop do programa. Erasmus+ bo na primer zagotovil več podpore študentom, ki želijo pred odhodom na izmenjavo ali pripravništvo izboljšati jezikovno znanje. Poleg tega se bo z boljšo uporabo informacijskih tehnologij spodbujal razvoj prožnega učenja, na primer študija na daljavo ali izrednega študija.

Nepovratna sredstva programa Erasmus+ bodo bolj usmerjena v specifične potrebe (na primer življenjski stroški v državi gostiteljici) in bodo večjo podporo zagotovila študentom iz manj privilegiranih okolij, invalidom ali tistim iz najbolj oddaljenih regij. Države lahko nepovratna sredstva EU dopolnijo z dodatnimi sredstvi iz nacionalnega ali regionalnega proračuna.

Zahvaljujoč jamstvu za posojilo bo večja podpora zagotovljena tudi študentom, ki želijo celoten magistrski študij opraviti v drugi evropski državi. Jamstvo bo zlasti koristilo študentom iz manj premožnih družin, ki se v preteklosti zaradi pomanjkanja nacionalnih nepovratnih sredstev ali posojil niso odločali za študij v tujini.

Nova univerzitetna listina Erasmus bo prispevala k visoki kakovosti izobraževanja s strožjimi sporazumi med visokošolskimi ustanovami. Ti sporazumi bodo določali najmanjšo pričakovano raven jezikovnega znanja študentov in vsebovali podrobne informacije o vprašanjih glede bivanja in vizumov.

Ali bo višina nepovratnih sredstev za študente v okviru programa Erasmus+ med državami bolj usklajena?

Da. Cilj je doseči bolj usklajena merila za določanje višine nepovratnih sredstev EU za študente, hkrati pa omogočiti dovolj prožnosti, da se upoštevajo stopnja povpraševanja po nepovratnih sredstvih in drugi viri financiranja, ki se od države do države razlikujejo. Poleg sredstev EU študenti lahko pridobijo tudi druga sredstva nacionalnih, regionalnih ali lokalnih organov.

Višina nepovratnih sredstev EU bo v prvi vrsti odvisna od države, v katero se študent odpravlja.

Države, ki sodelujejo v programu Erasmus+, bodo razdeljene v tri skupine glede na njihove življenjske stroške. Vsi študenti, ki se zaradi študija odpravljajo v državo iz iste skupine (tj. s podobno visokimi življenjskimi stroški), bodo prejeli nepovratna sredstva EU v srednji vrednosti med 200 in 450 evri na mesec. Znesek sredstev bo določila nacionalna agencija, ki je v njihovi državi pristojna za upravljanje nepovratnih sredstev Erasmus+. Pri tem bo upoštevala stopnjo povpraševanja in druge vire financiranja. Za visokošolske ustanove lahko na primer določi najnižji in najvišji znesek nepovratnih sredstev, če je sofinanciranje na voljo samo v nekaterih regijah ali ustanovah.

Študenti, ki se odpravljajo v državo z višjimi življenjskimi stroški, bodo dobili najmanj 50 evrov na mesec več od srednjega zneska (vendar ne več kot 500 evrov na mesec). Študenti, ki se odpravljajo v državo z nižjimi življenjskimi stroški, bodo dobili najmanj 50 evrov na mesec manj od srednjega zneska (vendar ne manj kot 150 evrov na mesec). Študenti iz najbolj oddaljenih regij in najbolj oddaljenih držav v programu bodo dobili višja nepovratna sredstva EU.

Znesek sredstev EU bo prav tako odvisen od tega, ali bo študent v tujini študiral ali se udeležil pripravništva. Študenti pripravniki bodo poleg zneska nepovratnih sredstev EU, ki ga dobijo študenti, dobili še 100–200 evrov na mesec, saj pogosto ne morejo izkoristiti študentskih ugodnosti glede bivanja in prehrane. Znesek bo določila nacionalna agencija, v primeru regionalnega ali lokalnega sofinanciranja pa lahko tudi visokošolska ustanova.

Predvideni so tudi posebni pogoji za študente iz manj premožnih družin: odvisno od podpore, ki jo ta skupina študentov že dobiva na nacionalni ravni, se lahko nacionalna agencija odloči, da takim študentom, ki odhajajo na študij v tujino, iz proračuna EU nameni dodatnih 100–200 evrov na mesec.

Višja nepovratna sredstva EU lahko dobijo tudi študenti s posebnimi potrebami, da pokrijejo dodatne stroške.

Ali bodo študenti lahko sodelovali v programu Erasmus+, če so že dobili nepovratna sredstva Erasmus v okviru predhodnega programa Vseživljenjsko učenje?

Da. Od zdaj bo v okviru programa Erasmus+ na študij ali pripravništvo v tujino mogoče oditi več kot enkrat.

Študenti bodo lahko na študiju in/ali pripravništvu v tujini ostali do 12 mesecev v vsakem študijskem ciklu (dodiplomskem, magistrskem in doktorskem), ne glede na vrsto mobilnosti (študij ali pripravništvo) in število obdobij mobilnosti (na primer dvakrat po šest mesecev ali trikrat po štiri mesece). Vendar visokošolske ustanove lahko dajo prednost študentom, ki še niso bili na študiju ali pripravništvu v tujini.

Pri študentih, ki so že sodelovali v izmenjavi Erasmus v okviru programa Vseživljenjsko učenje, se bo to upoštevalo, če bodo zaprosili za nepovratna sredstva Erasmus+ v istem študijskem ciklu. Če je študent na primer na magistrski stopnji že opravil šestmesečno izmenjavo Erasmus v okviru programa Vseživljenjsko učenje, bi na tej stopnji v okviru programa Erasmus+ lahko dobil nepovratna sredstva za še največ šest mesecev. Če pa bi ta študent nadaljeval z doktorskim študijem, bi lahko v okviru programa Erasmus+ prejel nepovratna sredstva za največ 12 mesecev, saj bi to bilo na višji stopnji študija.

Druge pretekle izkušnje mobilnosti, na primer pripravništva Leonardo da Vinci v okviru programa Vseživljenjsko učenje ali prostovoljno delo v Evropski prostovoljni službi v okviru programa Mladi v akciji, se ne bodo upoštevale pri izračunu največ dvanajstmesečnega obdobja na študijski cikel za visokošolski študij ali pripravništvo v tujini v okviru programa Erasmus+.

Ali bo mobilnost ostala ključni cilj programa Erasmus+?

Da, mobilnosti bo še naprej namenjen največji del (dve tretjini) proračuna Erasmus+. Kot doslej bo velik poudarek na mobilnosti študentov, ob tem pa se bo zaradi multiplikacijskega učinka okrepila tudi podpora za učitelje, vodje usposabljanja in mladinske delavce – ti bodo bolj verjetno dosegli sistemski učinek, če bodo lahko doma v praksi uporabili znanja, ki so jih pridobili v tujini.

Kako bo Erasmus+ reševal vprašanje brezposelnosti mladih?

Erasmus+ bo prispeval k boju proti brezposelnosti mladih tako, da bo mladim pomagal izboljšati ključne spretnosti, kot so znanje tujih jezikov, komunikacija, prilagodljivost ali zmožnost življenja in dela z ljudmi različnih narodnosti in kultur.

Program bo olajšal tesnejše sodelovanje med univerzami in delodajalci, da bodo študentom ponujeni izobraževalni načrti, ki ustrezajo spretnostim, potrebnim v svetu dela. Poleg tega bo izobraževalnim ustanovam in mladinskim organizacijam pomagal razviti tesnejše vezi s podjetji in podpiral reforme politik na prednostnih področjih, kot so digitalne spretnosti ter večja povezanost poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja s trgom dela.

Erasmus+ poudarja pomen priložnostnega učenja. Dokazi kažejo, da delodajalci cenijo spretnosti, pridobljene z neformalnim učenjem, kot je na primer prostovoljno delo. 75 % sodelujočih v Evropski prostovoljni službi je povedalo, da so s pomočjo te izkušnje izboljšali svojo zaposljivost.

Študije tudi kažejo, da študenti, ki so del svojega študija opravili v tujini, pri vstopu na trg dela pogosteje sprejmejo zaposlitev v tujini.

Kako bo Komisija še drugače prispevala k mobilnosti študentov in mladih?

Finančna sredstva so sicer pomembna, vendar zgolj z denarjem ni možno vsem omogočiti učne mobilnosti. Odstraniti je treba tudi ovire na nacionalni in regionalni ravni, na primer z izboljšanjem dostopa do informacij, zagotavljanjem, da se nacionalna posojila in nepovratna sredstva lahko uporabijo za mednarodni študij, in izboljšanjem priznavanja rezultatov študija in usposabljanja v tujini.

Junija 2011 so se ministri za izobraževanje držav članic EU zavezali k odpravljanju ovir za študij v tujini. Za spremljanje napredka na tem področju je Komisija skupaj z državami članicami pripravila „preglednico mobilnosti“, v kateri se beleži uspešnost vsake države članice EU. Rezultati bodo objavljeni v prihodnjih nekaj tednih.

Države članice so se dogovorile tudi o ciljih mobilnosti za visokošolske študente in dijake poklicnega in strokovnega izobraževanja. Do leta 2020 naj bi vsaj 20 % visokošolskih diplomantov v EU del študija ali usposabljanja opravilo v tujini. V sektorju poklicnega izobraževanja pa naj bi izkušnjo študija ali usposabljanja v tujini dobilo več kot 6 % oseb, starih med 18 in 34 let, z zaključenim začetnim izobraževanjem in usposabljanjem.

Zakaj potrebujemo nov pristop EU k izobraževanju in usposabljanju?

Svet se je zelo spremenil, odkar so bili uvedeni obstoječi programi. EU okreva po enem od gospodarsko najbolj burnih obdobij. Skoraj šest milijonov mladih v EU je brezposelnih, ob tem pa 36 % delodajalcev težko najde ljudi s spretnostmi, ki jih potrebujejo. Vrzel v spretnostih v Evropi je zaskrbljujoča, saj skoraj 20 % petnajstletnikov nima zadostne bralne pismenosti, 73 milijonov odraslih pa je nizkokvalificiranih ali nekvalificiranih.

Tudi evropski trg dela se spreminja. Število delovnih mest, za katera je potrebna visoka usposobljenost, se povečuje, število zaposlitev, ki zahtevajo nizko raven usposobljenosti, pa se zmanjšuje. Ocenjuje se, da bo do leta 2020 za skoraj 35 % vseh delovnih mest potrebna visoka usposobljenost (enakovredna univerzitetni diplomi). Eden krovnih ciljev strategije Evropa 2020 je dvigniti raven dosežene visokošolske izobrazbe med mladimi na 40 % (s sedanjih skoraj 36 %). Erasmus+ lahko prispeva tako, da mladim pomaga obogatiti spretnosti s študijem ali usposabljanjem v tujini, ustanove za izobraževanje in usposabljanje pa spodbuja k inovacijam in posodobitvam.

Drug ključni cilj na področju izobraževanja je, da se zmanjša delež osipa s trenutnih 12,7 % na manj kot 10 %. V ta namen bo Erasmus+ podpiral posodabljanje izobraževanja in usposabljanja, vključno s šolskim izobraževanjem, od predšolske vzgoje do sekundarnega izobraževanja in začetnega poklicnega izobraževanja. Pomoč bo namenjena tudi neformalnemu učenju v obliki mladinskih izmenjav in prostovoljnega dela.

Sodelovanje in partnerstva s podjetji lahko prav tako premostijo vrzel v spretnostih z zagotovitvijo ustreznih izobraževalnih programov. Novi program bo zato spodbujal medsektorska partnerstva, ki se osredotočajo na to vprašanje.

Kaj bo novi program prinesel za izobraževanje odraslih?

Podpora ne bo več namenjena mobilnosti posameznikov, udeleženih v programih izobraževanja odraslih, razen v okviru strateških partnerstev.

Učitelji in osebje, vključeni v izobraževanje odraslih, pa bodo še naprej lahko pridobili individualne čezmejne učne izkušnje (tako kratkoročne kot dolgoročne). Trije trenutni ukrepi za mobilnost osebja (usposabljanje na delovnem mestu, asistentska mesta ter obiski in izmenjave) se bodo združili v en ukrep. Strateška partnerstva bodo prispevala k posodobitvi organizacij za izobraževanje odraslih.

Vzpostavljena bo tudi nova elektronska platforma za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE).

Kaj pomeni nova zahteva prostega dostopa?

Zahteva prostega dostopa bo zagotovila, da bodo vsa učna gradiva, pripravljena s sredstvi programa Erasmus+, prosto dostopna vsem. Ta zahteva temelji na načelu, da mora vse, kar se plača z javnim denarjem, koristiti javnosti. Vsa učna gradiva, ki jih bodo pripravili prejemniki sredstev Erasmus+, bodo morala biti na voljo javnosti z uporabo odprtih licenc in prek prosto dostopnih učnih virov.

Katere države lahko sodelujejo v programu Erasmus+?

Države članice EU;

države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, upravičene do koristi predpristopne strategije;

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisale sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);

Švica, če je podpisala poseben mednarodni sporazum;

države, zajete v evropski sosedski politiki, če so z njimi sklenjeni dvostranski sporazumi.

Države članice EU avtomatično sodelujejo v programu Erasmus+. Druge države z navedenega seznama lahko sodelujejo pri programu, če izpolnijo posebne administrativne pogoje in ustanovijo nacionalno agencijo za upravljanje programa.

Vse druge države sveta so „partnerske države“ in lahko sodelujejo v nekaterih ukrepih ali pod posebnimi pogoji.

Ključne številke: Erasmus+ (2014–2020)

Celotni proračun

14,7 milijarde evrov1

Upravičenci

več kot 4 milijone ljudi

Visokošolsko izobraževanje

2 milijona študentov

Dijaki poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, vajenci

650 000 dijakov

Mobilnost osebja

800 000 predavateljev, učiteljev, vodij usposabljanja, izobraževalnega osebja in mladinskih delavcev

Programi za prostovoljno delo in mladinske izmenjave

več kot 500 000 mladih

Jamstvena shema za posojila za magistrski študij

200 000 študentov

Skupni magistrski študij

več kot 25 000 študentov

Strateška partnerstva

25 000 partnerstev, ki bodo povezovala 125 000 šol, ustanov za poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje, visokošolskih ustanov, ustanov za izobraževanje odraslih, mladinskih organizacij in podjetij

Koalicije znanja

več kot 150 koalicij, ki jih bo vzpostavilo 1 500 visokošolskih ustanov in podjetij

Koalicije sektorskih spretnosti

več kot 150 koalicij, ki jih bo vzpostavilo 2 000 izvajalcev poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetij

Šole

več kot 200 000 učiteljev, ki bodo z e-twinningom sodelovali prek spleta v več kot 100 000 šolah

1 :

Dodatna sredstva bodo namenjena financiranju dejavnosti, povezanih s tretjimi državami (partnerskimi državami), vendar bo odločitev o tem verjetno sprejeta leta 2014.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website