Navigation path

Left navigation

Additional tools

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 — pogosta vprašanja

European Commission - MEMO/13/1004   19/11/2013

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO HR

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 19. novembra 2013

Večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 — pogosta vprašanja

Tukaj boste našli nekatera pojasnila o novem večletnem finančnem okviru Evropske unije za obdobje 2014–2020 ter odgovore na vprašanja o elementih, o katerih je danes glasoval Evropski parlament, strukturi večletnega okvira, razpoložljivih zneskih, financiranju prihodnjega proračuna in mehanizmih za popravke, skupaj s koristnimi razpredelnicami in diagrami.

S poudarki iz prihodnjega proračuna dopolnjuje sporočilo za javnost.

Kaj je večletni finančni okvir?

V večletnem finančnem okviru so določena najvišja letna sredstva („zgornje meje“), ki jih lahko EU porabi na različnih področjih delovanja („razdelkih“) v najmanj petletnem obdobju. Naslednji večletni finančni okvir traja sedem let od leta 2013 do leta 2020.

Večletni finančni okvir ni sedemletni proračun Unije, ampak zagotavlja okvir za finančno načrtovanje in proračunsko disciplino ter s tem predvidljivost porabe EU. Omogoča ji tudi izvajanje skupnih politik v dovolj dolgem obdobju, da se pokaže njihova učinkovitost. Ker je v njem določeno, koliko in kam bi morala EU vlagati v naslednjih sedmih letih, je hkrati tudi odraz političnih prednostnih nalog in orodje za proračunsko načrtovanje. Na podlagi tega okvira se sprejme tudi letni proračun, ki je običajno pod zgornjimi mejami odhodkov, tako da se ohrani nekaj rezerve za reševanje nepredvidenih potreb.

O čem je torej danes glasoval Evropski parlament?

Evropski parlament je danes dal svoje soglasje k uredbi o večletnem finančnem okviru in glasoval o številnih s tem povezanih vprašanjih. V skladu s Pogodbo mora večletni finančni okvir soglasno sprejeti Svet po pridobitvi soglasja Evropskega parlamenta (kar zahteva absolutno večino vseh članov).

Danes izglasovani sveženj o večletnem finančnem okviru vsebuje naslednje dokumente:

  1. Uredbo o večletnem finančnem okviru: Niz pravil in določb, ki natančno predpisujejo strukturo in delovanje celotnega mehanizma večletnega finančnega okvira.

Glej: http://www.consilium.europa.eu/media/2060418/st11655.en13.pdf

  1. Medinstitucionalni sporazum: Ta sporazum, sprejet na podlagi člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), je namenjen izvajanju proračunske discipline in boljšemu delovanju letnega proračunskega postopka ter sodelovanju med institucijami v proračunskih zadevah, kakor tudi zagotavljanju dobrega finančnega poslovodenja. V predlogu so podrobneje opredeljene nekatere določbe uredbe o večletnem finančnem okviru, na primer načini uveljavljanja posebnih instrumentov prilagodljivosti.

http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/13/st11/st11298.en13.pdf

  1. Izjave o

    • lastnih sredstvih;

    • izboljšanju učinkovitosti javne porabe na področjih, na katerih deluje EU;

    • uveljavljanju načela enakosti spolov;

    • brezposelnosti mladih in krepitvi raziskav;

    • nacionalnih izjavah o upravljanju;

    • klavzuli o pregledu/spremembi večletnega finančnega okvira.

Večletni finančni okvir poleg elementov, o katerih se je glasovalo danes, zajema tudi sklep o lastnih sredstvih EU (prihodkih proračuna EU) ter pravne podlage za posamezne programe financiranja, v katerih so določeni pogoji za upravičenost in merila za dodeljevanje sredstev.

So vsi novi programi financiranja že sprejeti?

Ne, pred dokončnim sprejetjem uredbe o večletnem finančnem okviru namreč še ni bilo mogoče zakonito sprejeti posameznih programov porabe, ker so referenčni finančni zneski odvisni od dokončno sprejetega večletnega finančnega okvira.

Vendar je bil za številne programe že dosežen političen dogovor v okviru pogajanj, ki so potekala vzporedno od leta 2011.

Tako so pri številnih novih programih potrebni samo še dokončni podatki o zneskih, pri nekaterih pa pogajanja še potekajo.

Pregled najnovejšega stanja sektorskih pogajanj je na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/budget/mff/programmes/index_en.cfm

Ali je sklep o lastnih sredstvih že sprejet?

Sklep o lastnih sredstvih in z njim povezani izvedbeni ukrepi so še v fazi pogajanj. Svet ga bo sprejel po tem, ko bo Evropski parlament predložil svoje mnenje, kar bo predvidoma v letu 2014, veljati pa bo začel šele po tem, ko ga bodo ratificirale vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Izkušnje kažejo, da to lahko traja od enega do dveh let, vendar je formalno sodelovanje nacionalnih parlamentov v skladu s členom 311 Pogodbe nepogrešljiva zahteva, ker sklep o lastnih sredstvih določa pravno zavezujoče pravice za proračun EU za obdobje sedmih let. Sklep se bo po uveljavitvi retroaktivno uporabljal od 1. januarja 2014. Čeprav se nanaša na isto časovno obdobje, sklep o lastnih sredstvih pravno ni povezan z uredbo o večletnem finančnem okviru.

Ali bo sedanji večletni finančni okvir ostal enak do leta 2020?

Komisija bo leta 2016 pregledala delovanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, pri čemer bo upoštevala gospodarske razmere ter najnovejše makroekonomske napovedi.

Ali bodo upravičenci lahko prejeli finančna sredstva iz novih programov od januarja 2014?

Politični namen je čim hitrejša vzpostavitev in delovanje novih programov v začetku leta 2014, vendar bo to v veliki meri odvisno od stanja pogajanj in načinov upravljanja za vsak program financiranja.

Kako je sestavljen večletni finančni okvir in kaj vsebuje?

Večletni finančni okvir je razdeljen na šest kategorij odhodkov („razdelkov“), povezanih z različnimi področji dejavnosti EU:

1. Pametna in vključujoča rast

1a. Konkurenčnost za rast in delovna mesta: vključuje raziskave in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, vseevropska omrežja in energetiko, promet in telekomunikacije, socialno politiko, razvoj podjetij itd.

1b. Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija: zajema regionalno politiko, ki pomaga nadoknaditi zaostanek najmanj razvitim državam in regijam EU, krepiti regionalno konkurenčnost in razvijati medregionalno sodelovanje.

2. Trajnostna rast: naravni viri vključuje skupno kmetijsko politiko, skupno ribiško politiko, razvoj podeželja in okoljevarstvene ukrepe.

3. Varnost in državljanstvo: vključuje pravosodje in notranje zadeve, politike na področju varovanja meja, priseljevanja in azila, javno zdravje in varstvo potrošnikov, kulturo, mlade, informiranje in dialog z državljani.

4. Evropa v svetu: zajema vse zunanje delovanje („zunanjo politiko“) EU, na primer razvojno in humanitarno pomoč. V okviru razdelka „EU kot globalni akter“ zagotavlja finančna sredstva tudi evropski razvojni sklad, ki pa ni del proračuna EU in zato ne sodi v večletni finančni okvir.

5. Uprava: zajema upravne odhodke vseh evropskih institucij, pokojnine in evropske šole.

6. Nadomestila: začasni mehanizem denarnega toka, ki zagotavlja, da Hrvaška, ki je vstopila v EU julija 2013, v prvem letu članstva v proračun EU ne prispeva več, kot je iz njega dobila.

Čemu so namenjene tako imenovane „zgornje meje“?

„Zgornje meje“ so najvišji letni zneski, določeni v večletnem finančnem okviru. To so omejitve, ki določajo, koliko denarja se lahko porabi iz proračuna EU za teh šest področij in na splošno v celotnem obdobju 2014–2020. Obstajata dve vrsti zgornjih mej za odhodke:

1. Letna zgornja meja za vsak razdelek, izražena v odobritvah za prevzem obveznosti (pravno zavezujoče obljube glede porabe denarja, ki ne bo nujno izplačan v istem letu, ampak se lahko izplača v več proračunskih letih).

2. Skupna letna zgornja meja:

za odobritve za prevzem obveznosti, ki je enaka vsoti zgornjih mej vseh razdelkov;

za odobritve plačil: dejansko odobreni zneski za plačilo v določenem letu. (Zneski, določeni v proračunu, so praviloma enaki vsoti plačil, načrtovanih za vsako kategorijo.) Letne odobritve plačil morajo biti v celoti pokrite s skupnimi letnimi prihodki.

Skupna zgornja meja je izražena tudi kot odstotek ocenjenega BND EU. Ta odstotek se vsako leto posodobi na podlagi najnovejših razpoložljivih napovedi BND, da se preveri, ali skupna ocenjena raven plačil ne presega najvišjega zneska lastnih sredstev, ki ga lahko EU zbere med letom (1,23 % BND EU).

Kako bo zagotovljena kakovostna poraba?

Kakovostno porabo bodo na primer zagotovili naslednji ukrepi:

  • Jasna usmerjenost v rezultate na različnih področjih bo bistvenega pomena za doseganje ciljev strategije za rast Evropa 2020.

  • Politike in programi bodo zaradi poenostavitve uporabnikom prijaznejši in manj podvrženi napakam.

  • Financiranja EU prek Evropske unije in držav članic se bo še naprej strogo nadziralo, zaščita finančnih interesov EU pa se bo še okrepila, tudi s pomočjo Evropskega urada za boj proti goljufijam OLAF in prihodnjega evropskega javnega tožilstva.

  • Učinkovitost na področju kohezijske politike, razvoja podeželja in sklada za ribištvo bo vezana na ekonomsko upravljanje, kar bo spodbudilo države članice pri izpolnjevanju priporočil EU v okviru evropskega semestra.

  • Novi finančni instrumenti lahko povečajo učinek financiranja EU s privabljanjem zasebnega kapitala z učinki vzvoda.

  • Nova rezerva na podlagi doseženih rezultatov bo pomenila spodbudo za izjemno uspešnost projektov z njihovim nagrajevanjem v okviru kohezijske politike, razvoja podeželja in sklada za ribištvo.

Kaj se zgodi, če se pojavijo nepričakovane razmere?

Novi večletni finančni okvir bo omogočil večjo prožnost pri odzivanju na nepričakovane razmere:

Prožnost pri plačilih: pod določenimi pogoji in v okviru skupnih zgornjih mej, določenih v večletnem finančnem okviru, se lahko neporabljene odobritve plačil in razlike do zgornjih mej prenesejo v naslednje proračunsko leto. Takšne prilagoditve je treba uravnovesiti z ustreznim znižanjem zgornje meje plačil za leto n-1.

Prožnost pri obveznostih na področju rasti in zaposlovanja: odobritve za prevzem obveznosti, ki niso bile porabljene v obdobju 2014–2017, bodo uporabljene kot rezerva za dodatne odhodke v obdobju 2016–2020 na področju gospodarske rasti in zaposlovanja (zlasti zaposlovanja mladih).

Posebna prožnost za zaposlovanje mladih in raziskave: da bi kar največ sredstev čim prej porabili tam, kjer so najbolj potrebna, je mogoče vnaprej nameniti do 2,1 milijarde evrov za pobudo za zaposlovanje mladih in do 400 milijonov evrov za raziskave, program Erasmus ter mala in srednja podjetja.

Prožnost pomoči za najbolj prikrajšane: države članice lahko na lastno pobudo povečajo sredstva, ki jih namenjajo najbolj prikrajšanim, za do milijarde evrov.

Varnostna rezerva: to je instrument v skrajni sili za odzivanje na nepredvidene okoliščine in znaša 0,03 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU.

Kot v preteklosti, nudita razlika med proračunskimi odobritvami plačil in letno zgornjo mejo plačil ter razlika med odobritvami za prevzem obveznosti, predvidenimi v proračunu, in zgornjo mejo odhodkov po razdelkih nekaj manevrskega prostora za reševanje nepredvidenih potreb in nujnih primerov, seveda v okviru ustreznih zgornjih mej iz večletnega finančnega okvira.

Ob upoštevanju preteklih izkušenj imajo nekateri posebni instrumenti, kot je rezerva za nujno pomoč, zdaj večje možnosti za posredovanje, saj je bila največja možna dodelitev povečana, poleg tega pa se smejo neporabljeni zneski iz danega leta prenesti v naslednja leta. Naslednji prožni mehanizmi se izvajajo zunaj večletnega finančnega okvira in uporabljena sredstva lahko presegajo zgornje meje odhodkov:

  • Rezerva za nujno pomoč (največ 280 milijonov evrov na leto) je namenjena financiranju humanitarne pomoči, civilnemu kriznemu upravljanju in dejavnostim civilne zaščite v državah zunaj EU, da se lahko EU hitro odzove na nepredvidene dogodke. Rezerva za nujno pomoč je bila v letu 2012 na primer uporabljena po izbruhu konflikta v Siriji, konfliktov na Maliju in suši v Sahelu.

  • Solidarnostni sklad (največ 500 milijonov evrov na leto) je namenjen zagotovitvi nujne finančne pomoči po večji nesreči v državi članici ali državi kandidatki, kot je bil potres v italijanski deželi Abruci leta 2009 ali poplave v Nemčiji leta 2012. Pomoč upravlja država prejemnica in naj bi bila uporabljena za obnovo osnovne infrastrukture, financiranje služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih, začasne nastanitve ali čiščenja, ali preprečevanju neposrednih tveganj za zdravje.

  • Instrument prilagodljivosti (največ 471 milijonov evrov na leto) zagotavlja financiranje jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče pokriti iz proračuna EU, ne da bi bil presežen najvišji letni znesek odhodkov, določen v večletnem finančnem okviru. Instrument prilagodljivosti je bil na primer uporabljen leta 2009 za sofinanciranje energetskih projektov v okviru evropskega načrta za oživitev gospodarstva ter razgradnje jedrske elektrarne v Bolgariji.

  • Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (največ 150 milijonov evrov na leto) je namenjen za pomoč delavcem, da se ponovno vključijo na trg dela po tem, ko so izgubili delo zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih (tj. selitev proizvodnje, finančna in gospodarska kriza). Iz njega so na primer prejeli pomoč belgijski delavci po zaprtju tovarne General Motors v Antwerpnu.

Lastna sredstva

Kako se bo financiral prihodnji večletni finančni okvir?

Evropski svet je februarja 2013 soglašal z nekaterimi spremembami sistema virov lastnih sredstev za obdobje 2014–2020. Vendar pa sedanji sistem ostaja v veljavi do uradnega sprejetja in ratifikacije novega sklepa Sveta o lastnih sredstvih. Na splošno in ne glede na izid tekočega zakonodajnega postopka bodo v novem sklepu o lastnih sredstvih veljala naslednja načela:

sedanji sistem financiranja bo večinoma ohranjen;

stroški zbiranja (sredstva, ki jih države članice ohranijo) tradicionalnih lastnih sredstev (carin) se bodo znižali s 25 % na 20 %, kar pomeni, da bo 80 % zbranih sredstev pomenilo prihodke za proračun EU;

večja – čeprav zelo omejena – racionalizacija sistema sistema finančnih popravkov.

Poleg tega se ustanavlja skupina na visoki ravni za pregled sistema lastnih sredstev. Na podlagi rezultatov tega dela bo Komisija ocenila, ali je potrebna nova reforma sistema lastnih sredstev.

Lastna sredstva EU so prihodki EU. Letni odhodki morajo biti v celoti pokriti z letnimi prihodki. Proračun EU ne more imeti primanjkljaja. Različne vrste lastnih sredstev in metode za njihov izračun so določene v sklepu Sveta o lastnih sredstvih, ki prav tako omejuje tudi najvišji letni znesek lastnih sredstev, ki jih lahko EU zbere v enem letu, na 1,23 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Obstajajo tri vrste lastnih sredstev:

Tradicionalna lastna sredstva: Ta zajemajo predvsem carine pri uvozu iz držav zunaj EU in prelevmane na sladkor. Države članice EU obdržijo 25 % zbranih sredstev za kritje stroškov zbiranja.

Lastna sredstva iz naslova davka na dodano vrednost (DDV): Na usklajeno osnovo za DDV vsake države članice se zaračuna enotna 0,3-odstotna stopnja.

Lastna sredstva iz naslova BND: Vsaka država članica prenese standarden odstotek svojega BND v proračun EU. Čeprav je bil ta sistem zasnovan preprosto za pokrivanje skupnih odhodkov, ki niso pokriti iz drugih virov, je postal največji vir prihodkov za proračun EU.

Drugi viri prihodkov (približno 1 %) vključujejo davke in druge odbitke od osebnih prejemkov zaposlenih v institucijah EU, bančne obresti, prispevke iz tretjih držav za nekatere programe, zamudne obresti in globe.

Mehanizmi finančnih popravkov

Mehanizmi finančnih popravkov so oblikovani tako, da popravljajo prispevke nekaterih držav članic, ki se štejejo za previsoke glede na njihovo nacionalno premoženje. Nove določbe bodo zagotovile določeno racionalizacijo sedanjega sistema finančnih popravkov. Do končnega sprejetja in ratifikacije sklepa o lastnih sredstvih se bo še naprej uporabljal nespremenjen sistem. Po sprejetju sklepa bodo državam članicam, ki imajo pravico do popravka, sredstva povrnjena za nazaj, in sicer od 1. januarja 2014.

Sedanji mehanizmi popravkov (sklep o lastnih sredstvih za obdobje 2007–2013):

popravek za Združeno kraljestvo: Združenemu kraljestvu se povrne do 66 % razlike med njegovim prispevkom in prejemki iz proračuna EU. Stroški popravka za Združeno kraljestvo se razdelijo med države članice sorazmerno z deležem njihovega prispevka k BND EU. Vendar pa Nemčija, Nizozemska, Avstrija in Švedska, ki so menile, da so njihovi prispevki v proračun previsoki, plačajo le 25 % svojega običajnega deleža financiranja popravka za Združeno kraljestvo;

pavšalna plačila: Za Nizozemsko in Švedsko velja tudi bruto znižanje njunih letnih prispevkov na osnovi BND v višini 605 milijonov evrov oziroma 150 milijonov evrov.

znižane vpoklicne stopnje iz naslova DDV za Avstrijo (0,225 %), Nemčijo (0,15 %), Nizozemsko in Švedsko (0,1 %).

Proihodnji mehanizmi popravkov (sklep o lastnih sredstvih za obdobje 2014–2020):

popravek za Združeno kraljestvo bo veljal še naprej;

za Dansko, Nizozemsko in Švedsko bo veljalo tudi bruto znižanje njihovih letnih prispevkov na osnovi BND v višini 130 milijonov evrov, 695 milijonov evrov oziroma 180 milijonov evrov. Za Avstrijo bo veljalo bruto znižanje njenega letnega prispevka na osnovi BND v višini 30 milijonov evrov v letu 2014, 20 milijonov evrov v letu 2015 in 10 milijonov evrov v letu 2016;

znižane vpoklicne stopnje iz naslova DDV za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko bodo določene na 0,15 %.

Dodatne informacije:

Preberite današnje sporočilo za medije: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1096_sl.htm

Obiščite spletno mesto o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 in posameznih programih financiranja EU

Več o številčnih podatkih po posameznih programih v tekočih cenah in cenah iz leta 2011

Več o dodelitvah nacionalnih sredstev v okviru skupne kmetijske politike in kohezijske politike

Preberite MEMO/13/1006 s celotno vsebino video sporočila predsednika Barrosa

Preberite MEMO/13/79 o večletnem finančnem okviru


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website