Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Pogosta vprašanja o programu Erasmus in njegovem financiranju

Commission Européenne - MEMO/12/906   27/11/2012

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 27. novembra 2012

Pogosta vprašanja o programu Erasmus in njegovem financiranju

Evropska komisija je 23. oktobra zaprosila Svet in Evropski parlament za nujna dodatna sredstva za premostitev primanjkljaja v proračunu Evropske unije za leto 2012, ki znaša devet milijard evrov. Če teh sredstev ne bo prejela, bo ogroženih več programov financiranja, med drugim vodilni program Erasmus za izmenjavo študentov (IP/12/1137). Komisija v predlogu spremembe proračuna navaja primanjkljaj v višini 180 milijonov evrov v programu vseživljenjskega učenja, od česar je 90 milijonov evrov potrebnih za poravnavo obveznosti do študentov Erasmus. Poleg tega primanjkujeta 102 milijona evrov za raziskovalce v okviru dejavnosti Marie Curie.

Svet, Komisija in Parlament se o finančnem primanjkljaju, ki vpliva na te in druge programe, med seboj redno posvetujejo, vendar še niso dosegli soglasja.

Program Erasmus študentom v visokošolskem izobraževanju omogoča, da preživijo od 3 do 12 mesecev v drugi evropski državi, pri čemer gre lahko za študij ali delovno prakso v podjetju ali drugi organizaciji. To možnost ima vsak študent, vpisan v sodelujočo visokošolsko ustanovo v eni od 33 sodelujočih držav (države članice EU, Hrvaška, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija). Erasmus je del programa Evropske unije za vseživljenjsko učenje, za njegovo financiranje pa se nameni več kot 40 % sredstev tega programa, ki zajema še programe Leonardo da Vinci (poklicno izobraževanje in usposabljanje, najmanj 25 % proračuna), Comenius (šolsko izobraževanje, najmanj 13 % proračuna) ter Grundtvig (izobraževanje odraslih, najmanj 4 % proračuna).

Od kod izvirajo trenutne težave financiranja programa Erasmus?

Predlog Evropske komisije za celotni proračun EU za leto 2012 je znašal 132,7 milijarde evrov, dokončni proračun, o katerem so se dogovorile države članice in Evropski parlament, pa 129,1 milijarde evrov. Proračun za leto 2012 je moral pokriti še približno 5 milijard evrov neplačanih računov iz proračuna za leto 2011, v katerem je prav tako primanjkovalo sredstev. Komisija, Svet in Evropski parlament so se dogovorili, da bodo v letu 2012 pregledali izvajanje proračuna, da bi ugotovili, ali je potrebno dodatno financiranje. S spremembo proračuna, predlagano 23. oktobra, naj bi se primanjkljaj premostil.

Bo Erasmusu zmanjkalo denarja pred koncem leta 2012?

Ne. Evropska komisija je 70 % sredstev programa Erasmus za študijsko leto 2012/2013 že nakazala nacionalnim agencijam v sodelujočih državah, ki ta sredstva razdeljujejo univerzam in študentom. Tako v tem semestru ni pričakovati težav pri izplačilu štipendij Erasmusovim študentom, ki odhajajo na študij ali delovno prakso v tujino.

So študenti, ki so odšli v tujino med januarjem in septembrom 2012, prejeli štipendije?

Da, če so opravili izmenjavo in svoji univerzi predložili poročilo, ki dokazuje, da so študij ali prakso v tujini končali. V tem primeru so štipendije prejeli v celoti. Trenutne proračunske omejitve na te štipendije ne vplivajo, saj so nacionalne agencije in s tem tudi univerze in druge izobraževalne ustanove potrebna sredstva za študijsko leto 2011/2012 že prejele.

Bodo študenti Erasmus, ki bodo v tujini med oktobrom 2012 in februarjem 2013, prejeli nižjo štipendijo, kot so pričakovali?

Študenti, ki v tujino odhajajo v prvem semestru študijskega leta 2012/2013, ne bi smeli imeti težav. Če pa primanjkljaj v proračunu EU za leto 2012 ne bo odpravljen, bo treba za zapolnitev vrzeli uporabiti sredstva iz proračuna za prihodnje leto. Glede na to, da se utegne pomanjkanje sredstev nadaljevati, bodo univerze verjetno zmanjšale število razpoložljivih mest v drugem semestru študijskega leta 2012/2013 ali pa bodo znižale štipendije; slednje bi pomenilo, da študenti iz prikrajšanih okolij v programu ne bi mogli sodelovati.

Če bo financiranje zagotovljeno v celoti, bo po ocenah Komisije v študijskem letu 2012/2013 štipendije Erasmus prejelo približno 270 000 študentov.

Koliko je Komisija že plačala nacionalnim agencijam? Kolikšen je primanjkljaj?

Komisija je za program vseživljenjskega učenja, ki zajema programe Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius in Grundtvig, že nakazala okoli 99 % sredstev za leto 2012. Skupno je nacionalnim agencijam v sodelujočih državah ter Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA), ki upravlja del programa vseživljenjskega učenja, nakazala 925 milijonov evrov. Približno 45 % tega zneska je namenjenih za štipendije Erasmus.

Primanjkljaj v proračunu za leto 2012 pomeni, da Komisija nacionalnim agencijam na podlagi njihovih zahtevkov ni mogla izplačati okrog 220 milijonov evrov za štipendije v okviru programa za vseživljenjsko učenje.

Zahtevke so vložile naslednje nacionalne agencije: Avstrija za 6,3 milijona evrov, Belgija (francosko govoreča skupnost) za 3,2 milijona evrov, Belgija (nizozemsko govoreča skupnost) za 4,7 milijona evrov, Bolgarija za 6 milijonov evrov, Češka za 8,3 milijona evrov, Danska za 4,7 milijona evrov, Estonija za 2,8 milijona evrov, Finska za 6,5 milijona evrov, Francija za 25,3 milijona evrov, Nemčija (programa Leonardo in Grundtvig) za 15,2 milijona evrov, Nemčija (Erasmus) za 12,1 milijona evrov, Nemčija (Comenius) za 5,9 milijona evrov, Grčija za 9,4 milijona evrov, Irska (Erasmus) za 1,3 milijona evrov, Irska (Leonardo, Comenius in Grundtvig) za 0,9 milijona evrov, Italija za 23,7 milijona evrov, Latvija za 3,7 milijona evrov, Litva za 4,3 milijona evrov, Poljska za 29,5 milijona evrov, Romunija za 12,9 milijona evrov, Slovaška za 5 milijonov evrov, Slovenija za 3,2 milijona evrov, Švedska za 7 milijonov evrov in Združeno kraljestvo (Erasmus in Comenius) za 19,2 milijona evrov.

Komisija do konca leta pričakuje še več zahtevkov za plačilo od nacionalnih agencij iz Belgije (nemško govoreča skupnost), Cipra, Madžarske, Malte, Nizozemske, Norveške in Španije. Če proračun EU ne bo kmalu prejel finančne injekcije, Komisija tudi teh zahtevkov za plačilo ne bo mogla poravnati ali pa jih bo lahko poravnala šele v letu 2013, ko bo na voljo novi proračun.

Države, ki niso članice EU in sodelujejo v programu Erasmus ter sorodnih programih, za takšno sodelovanje plačujejo.

Kako namerava Komisija rešiti problem?

Sredstev primanjkuje skoraj v vseh postavkah proračuna EU. Komisija si po najboljši moči prizadeva obvladovati razmere, med drugim s predlogom za prerazporeditev vseh sredstev, ki ne bodo uporabljena drugje. Ta tako imenovani „predlog za globalno prerazporeditev“ Komisije je zdaj v obravnavi v Evropskem parlamentu in Svetu, vendar je letos sredstev, ki jih je mogoče prerazporediti, na vseh področjih skupaj manj kot 500 milijonov evrov, kar ne zadostuje. Zato je Komisija zaprosila proračunski organ (Evropski parlament in države članice), naj nujno poveča vplačila v proračun za leto 2012.

Kakšne bodo posledice, če države članice primanjkljaja ne odpravijo?

Če se države članice in Evropski parlament ne bodo dogovorili o dodatnih vplačilih v proračun, bo izvajanje programa vseživljenjskega učenja ogroženo. Pričakuje se, da bo primanjkljaj najprej prizadel projekte sodelovanja, v katerih sodelujejo šole s programi za izobraževanje odraslih in poklicno usposabljanje, študentom programa Erasmus in vajencem programa Leonardo da Vinci pa ne bo mogoče izplačati štipendij v pričakovani višini. Če se bo pomanjkanje sredstev nadaljevalo, bi lahko v nekaterih primerih vplivalo tudi na plače zaposlenih v nacionalnih agencijah.

V letu 2013 se bo položaj sprva izboljšal, saj bodo na voljo sredstva iz novega letnega proračuna. Komisija je v podporo programu vseživljenjskega učenja za naslednje leto predlagala plačila v višini 1,09 milijarde evrov, od česar bi se okoli 490 milijonov evrov porabilo za štipendije Erasmus za študente in visokošolsko osebje na izmenjavi. Če pa države članice ne bodo pokrile primanjkljaja iz leta 2012 (vsaj 180 milijonov evrov), se bo za pokritje letošnjega negativnega salda delno uporabil proračun za naslednje leto in bo do sredine leta 2013 verjetno v celoti porabljen. To pa pomeni, da je po tem datumu mogoče pričakovati še večje težave.

Kolikšen del proračuna EU je namenjen programu vseživljenjskega učenja?

Celotni proračun EU za obdobje 2007–2013 znaša 975 milijard evrov v tekočih cenah. Program vseživljenjskega učenja prejme 7 milijard evrov, kar predstavlja 0,71 % proračuna. Trenutno programu vseživljenjskega učenja primanjkuje približno 180 milijonov evrov.

Skupni predlagani proračun EU za obdobje 2014–2020 je 1,156 bilijona evrov v tekočih cenah. Predlagani proračun za prihodnji program „Erasmus za vse“ je 19 milijard evrov, kar pomeni 1,64 % tega skupnega zneska.

Koliko EU porabi za program Erasmus in kako so sredstva razporejena?

V tem proračunskem obdobju (2007–2013) je EU za program Erasmus namenila 3,1 milijarde evrov. Za leto 2012 je bilo dodeljenih 480 milijonov evrov, za leto 2013 pa naj bi program prejel 490 milijonov evrov (glej razpredelnico v nadaljevanju). Ta znesek predstavlja približno 0,35 % proračuna EU. V študijskem letu 2012/2013 bo skupno število študentov programa Erasmus vse od začetka njegovega obstoja pred 25 leti doseglo 3 milijone.

EU izplačuje letne dotacije nacionalnim agencijam v 33 sodelujočih državah. Te agencije so pristojne za organizacijo razpisov za zbiranje predlogov in sklenitev sporazumov o dotacijah z univerzami, šolami, akademijami in drugimi izobraževalnimi ustanovami v svojih državah. Študenti zaprosijo za štipendijo Erasmus pri matični univerzi, ki je odgovorna za izplačilo dogovorjene štipendije.

Sredstva iz programa Erasmus za mobilnost študentov in osebja se različnim državam dodeljujejo na podlagi naslednjih dejavnikov:

  • prebivalstvo: število študentov, diplomantov in učiteljev v visokošolskem izobraževanju (ravni 5 in 6 mednarodne standardne klasifikacije izobrazbe, ISCED); podatke zagotavlja Eurostat;

  • življenjski stroški in razdalja med glavnimi mesti – korekcijska faktorja, ki se uporabita na dejavnik prebivalstva;

  • kazalnik pretekle uspešnosti, izračunan na podlagi števila osebja in študentov na izmenjavi v tujini v preteklosti (po najnovejših podatkih).

Skoraj 90 % sredstev iz programa Erasmus se namenja mobilnosti študentov in osebja. Program podpira tudi projekte in omrežja sodelovanja; zanje namenja približno 4 % sredstev. Te ukrepe centralno upravlja Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) v Bruslju. S preostalimi 6 % sredstev se krijejo stroški poslovanja agencij (povprečno 4,4 %) in druge dejavnosti, med drugim študije, konference, sodelovanje med univerzami in podjetji, bolonjski sekretariat ter priprave za novi sistem večrazsežnostnega razvrščanja univerz.

Tabela v nadaljevanju prikazuje skupno letno porabo sredstev za program Erasmus vse od leta 1988.

Decentralizirana sredstva programa Erasmus, dodeljena nacionalnim agencijam

Leto

Sredstva programa Erasmus, letno namenjena

mobilnosti študentov in osebja v mio EUR

Sprememba glede na preteklo leto

1988

13,00

1989

26,84

106,46 %

1990

32,88

22,50 %

1991

43,86

33,39 %

1992

62,88

43,37 %

1993

67,88

7,95 %

1994

72,78

7,22 %

1995

73,46

0,93 %

1996

74,30

1,14 %

1997

70,00

–5,79 %

1998

100,27

43,24 %

1999

100,27

0,00 %

2000

111,79

11,49 %

2001

116,19

3,94 %

2002

121,90

4,91 %

2003

142,53

16,92 %

2004

168,00

17,87 %

2005

200,96

19,62 %

2006

245,75

22,29 %

2007

372,25

51,48 %

2008

416,36

11,85 %

2009

415,25

–0,27 %

2010

435,03

4,76 %

2011

469,64

7,96 %

2012

480,22

2,25%

2013(*)

489,82

2,00%

(*) ocena

Kako se določi mesečna štipendija EU?

Štipendije Erasmus so namenjene kritju dela dodatnih stroškov bivanja v tujini in potovanja. Študenti Erasmus ne plačujejo šolnine pri ustanovi gostiteljici v tujini.

Nacionalne agencije v vsaki državi dodelijo sredstva, ki so jim na voljo, visokošolskim ustanovam. Nacionalna agencija se lahko odloči, da bo manjšemu številu študentov izplačevala višje štipendije (kot so se na primer odločili v Bolgariji, na Cipru in v Turčiji) ali da bo večjemu številu študentov izplačevala nižje štipendije (tako so se odločili v Franciji in Italiji), vendar mora spoštovati zgornjo mejo za štipendije, ki jo Evropska komisija določi za vsako posamezno namembno državo (Vodnik VŽU).

Nacionalna agencija prijavljenim ustanovam dodeli sredstva na podlagi dejavnikov, kot so zahtevani zneski ali pretekla uspešnost. Institucija lahko nato odloči o točnem znesku mesečne štipendije, ki jo bo izplačevala študentom (ter tedenskega ali dnevnega dodatka za osebje) v razponu, ki ga je določila nacionalna agencija; ta razpon se od države do države razlikuje.

Mesečni znesek štipendije je odvisen od namembne države in vrste mobilnosti. Tako se na primer za delovno prakso običajno izplačujejo višje štipendije kot za študij v tujini. Nacionalne agencije lahko mesečni znesek štipendije socialno in ekonomsko prikrajšanih študentov ustrezno povečajo.

Štipendijo Erasmus Evropske unije lahko dopolnjujejo razne oblike sofinanciranja iz nacionalnih, regionalnih in lokalnih virov.

V študijskem letu 2010/2011 je povprečna mesečna štipendija EU za mobilnost študentov znašala od
133 evrov za španske študente do 653 evrov za ciprske študente. Povprečna štipendija v vseh sodelujočih državah je znašala 250 evrov.

Kako se lahko študenti in osebje prijavijo za štipendije Erasmus?

Program Erasmus je odprt za vse študente, ki študirajo na visokošolski ustanovi nosilki univerzitetne listine Erasmus v eni od 33 sodelujočih držav (27 držav članic EU, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Turčija, Hrvaška in Švica). Večina evropskih visokošolskih ustanov, več kot 4 000, se je zavezala k spoštovanju univerzitetne listine Erasmus.

Študenti, ki se želijo prijaviti za študij ali delovno prakso v tujini, se morajo obrniti na službo za mednarodno sodelovanje v matični ustanovi ter pred odhodom v tujino na študij izpolniti sporazum o učnem načrtu, v primeru delovne prakse pa sporazum o usposabljanju. Tak sporazum, v katerem se določi program študija ali delovne prakse, morajo potrditi in podpisati matična ustanova, ustanova gostiteljica ali podjetje v tujini in študent. S tem se poenostavlja in zagotavlja celovito priznavanje učnih dosežkov, pridobljenih med bivanjem v tujini, v matični ustanovi.

Študij Erasmus: študenti, ki želijo del svojega študija opraviti v tujini, morajo biti vpisani vsaj v drugi letnik visokošolskega študija.

Delovne prakse Erasmus: študenti lahko delovno prakso Erasmus opravijo že v prvem letu visokošolskega študija.

Bivanje v tujini za študij in delovno prakso lahko traja od 3 do 12 mesecev oziroma skupaj največ 24 mesecev. Pri študentih, vpisanih v krajši visokošolski poklicni program, mora delovna praksa trajati najmanj dva meseca.

Erasmus za osebje: pedagoško osebje mora svoji matični ustanovi ali podjetju predložiti učni načrt, ki ga je potrdila ustanova gostiteljica. Podobno mora osebje, ki se želi prijaviti za štipendijo za usposabljanje Erasmus, od matične ustanove ter ustanove gostiteljice ali podjetja pridobiti odobritev načrta usposabljanja.

Prvaki v izmenjavah

V študijskem letu 2010/2011 je Španija na študij in delovno prakso v tujino poslala največ študentov (36 183), sledita Francija (31 747) in Nemčija (30 274).

Španija je bila tudi najbolj priljubljena namembna država s 37 432 gostujočimi študenti, sledita Francija (27 722) in Nemčija (24 733). Združeno kraljestvo je gostilo dvakrat več študentov (24 474), kot jih je poslalo v tujino (12 833). Večina držav je v tujino poslala več študentov, kot jih je gostila. Najboljše ravnotežje med številom gostujočih študentov in študentov na izmenjavi v tujini je imela Slovenija, sledita Španija in Nizozemska.

Na izmenjave v okviru mobilnosti je študente poslalo 3 040 visokošolskih ustanov, kar je 6,6 % več kot leto poprej.

Na študiju v tujini 7,2 odstotka več študentov

Od skupno 231 408 študentov Erasmus jih je v študijskem letu 2010/2011 na študij v tujino odšlo 190 495, kar pomeni 7,2-odstotno povečanje glede na študijsko leto 2009/2010. Število študentov, ki so se v tujino odpravili zaradi študija, se je v treh državah (Luksemburg, Madžarska in Poljska) zmanjšalo, v 16 državah pa je bilo ugotovljeno nadpovprečno povečanje. Največje relativno povečanje glede na študijsko leto 2009/2010 je bilo ugotovljeno na Hrvaškem (96,6 %), v Lihtenštajnu (84,2 %) in na Cipru (25,1 %).

V povprečju so se študenti na študij v tujino odpravili za nekaj več kot 6,4 meseca ter prejemali štipendijo v višini 232 evrov (leto poprej je znašala 236 evrov).

Študenti Erasmus se najpogosteje odločajo za študij družbenih in poslovnih ved ter prava (34,7 %), sledijo humanistične vede in umetnost (31,5 %) ter strojništvo, predelovalne tehnologije in gradbeništvo (12,6 %).

15 odstotkov več delovnih praks

Program Erasmus od leta 2007 študentom omogoča pridobivanje delovnih izkušenj v podjetjih ali drugih organizacijah v tujini. V študijskem letu 2010/2011 se je za to možnost odločila šestina študentov Erasmus (40 913 od skupno 231 408), torej več kot 15 % več kot leto poprej. V povprečju je takšna delovna praksa trajala 4,3 meseca, študenti pa so povprečno prejemali mesečno štipendijo v višini 366 evrov (torej nekaj manj kot v letu 2009/2010, ko je znašala 386 evrov).

Kot v preteklih letih je Francija na delovno prakso v tujino poslala največ študentov (5 958 ali 14,6 %), nekaj manj Nemčija (5 096 ali 12,4%) in Španija (4 756 ali 11,6 %). Študenti Erasmus so se na delovno prakso najpogosteje odpravili v Združeno kraljestvo (6 970 študentov ali 17 %), ki sta mu po priljubljenosti sledili Španija (6 852 ali 16,7 %) in Nemčija (5 614 ali 13,7 %).

Visokošolske ustanove imajo možnost, da v podporo delovnim praksam v tujini ustanovijo konzorcij za prakse. Ti konzorciji vključujejo visokošolske ustanove in druge organizacije, na primer podjetja ali združenja. V letu 2010/2011 je dotacije prejelo 74 konzorcijev za prakse v 13 državah; ti so uredili delovno prakso več kot 14 % študentov.

Za delovno prakso Erasmus so se najpogosteje odločali študenti družbenih in poslovnih ved ter prava (26,6 %), sledijo študenti humanističnih ved in umetnosti (17,1 %), ki so bili leto poprej še na prvem mestu, ter študenti agronomije in veterine (15,4 %), ki jih je bilo osemkrat več kot leto pred tem.

Koliko visokošolskih študentov (diplomskih in magistrskih) je v državah, ki sodelujejo v programu Erasmus? Koliko se jih je odpravilo na študij v tujino v študijskem letu 2010/2011?

Od skupno več kot 22,5 milijona študentov v tedaj 32 sodelujočih državah jih je v letu 2010/2011 približno 1 % prejelo štipendije Erasmus za mobilnost študentov1.

Ob predpostavki, da študij na visokošolski ustanovi v povprečju traja 4–5 let (diplomski in magistrski), po ocenah približno 4,5 % vseh evropskih študentov določeno obdobje med študijem prejema štipendijo Erasmus. Od teh jih 67 % prejema štipendijo na diplomski stopnji, 28 % na magistrski stopnji, 1 % na doktorski stopnji in 4 % med krajšim študijskim programom. Skupno približno 10 % študentov opravi del študija ali celoten študij v tujini s podporo programa Erasmus ali drugih javnih in zasebnih sredstev.

Ministri za visoko šolstvo so 26. in 27. aprila 2012 na zasedanju v Bukarešti (Romunija) (IP/12/394) sprejeli bolonjsko strategijo mobilnosti, po kateri bo do leta 2020, v skladu z evropskim merilom visokošolske mobilnosti iz novembra 2011, 20 % evropskih visokošolskih diplomantov del svojega študija opravilo v tujini.

Več informacij

Erasmus z rekordnim številom izmenjav študentov (IP/12/454)

Več o programu Erasmus in programu za vseživljenjsko učenje

Dejstva in številke o programu Erasmus [brošura]

Erasmus v številkah

1 :

V EU-27 je bilo leta 2010 skupno približno 18,5 milijona študentov.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site