Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 24. oktobra 2012

Revščina: Komisija predlaga nov sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim – pogosta vprašanja

(glej tudi IP/12/1141)

Kako bo Sklad deloval?

Sklad bo precej prožen. Države članice bodo programe za obdobje 2014–2020 načrtovale na podlagi svojih nacionalnih in regionalnih razmer ter prednostnih točk (na primer, ali raje razdeljujejo hrano ali blago ali kombinacijo obeh). Komisija bo nato odobrila nacionalne programe, nacionalni organi pa bodo sprejeli posamezne odločitve o zagotavljanju pomoči prek partnerskih organizacij (ki so pogosto nevladne). Podoben pristop se že uporablja za kohezijske sklade.

Nacionalni organi bodo hrano ali blago lahko kupili sami in ju nato dali na voljo partnerskim organizacijam ali pa bodo slednjim zagotovili financiranje. Če hrano ali blago kupi partnerska organizacija, lahko to materialno pomoč razdeli sama ali pa razdeljevanje zaupa drugi partnerski organizaciji.

Zakaj se predlagani sklad osredotoča na hrano, brezdomce in materialno prikrajšane otroke?

Predlagani sklad si prizadeva pomagati najbolj ogroženim, brezdomcem in materialno prikrajšanim otrokom za izhod iz začaranega kroga revščine in pomanjkanja ter tako konkretno prispevati k cilju strategije Evropa 2020 za zmanjšanje števila ljudi, ki živijo v revščini ali na pragu tveganja revščine, za vsaj 20 milijonov.

Ena glavnih značilnosti materialne deprivacije je nezmožnost dostopa do ustrezne količine in kakovosti hrane, kar Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot osnovno potrebo. Druga posebej huda skrajna oblika revščine in izključenosti je brezdomstvo. Ocenjuje se, da danes v Evropi živi 4,1 milijona brezdomcev.

Novi instrument bo prav tako izrecno ciljno usmerjen v otroke. Otroci so namreč bolj izpostavljeni revščini kot ostalo prebivalstvo in trpijo zaradi oblik materialne deprivacije, zaradi katerih je manj verjetno, da bodo v primerjavi z vrstniki z boljšimi življenjskimi pogoji v šoli uspešni, da bodo zdravi in da bodo kot odrasli v celoti uresničili svoj potencial.

Predlagani novi sklad se bo na te skrajne oblike materialne deprivacije osredotočal ne le zato, ker so potencialno življenjsko nevarne, temveč tudi zato, ker najbolj prizadeti ljudje zaradi nezadostnih količin hrane in pomanjkanja osnovnega blaga, kot so na primer oblačila, ne morejo uiti revščini in izključenosti ali celo izkoristiti usposabljanja ali svetovanja.

Kako bodo izbrane partnerske organizacije?

Partnerske organizacije bodo javni organi ali nevladne organizacije, ki jih bodo države članice izbrale na podlagi objektivnih in preglednih meril.

Kako bo pasivna pomoč ljudem pomagala iz revščine?

Prvič, zagotavljanje zadostne količine hrane in osnovnega blaga, kot so oblačila, je predpogoj, da lahko ljudje sploh začnejo upati na zaposlitev in tako uidejo revščini in izključenosti. Omogoča jim na primer udeležbo na usposabljanjih. Drugič, predlagani sklad je več kot le pasivna pomoč. Nacionalni programi za izvajanje Sklada bodo morali vključevati aktivne ukrepe za socialno vključevanje, predlagani sklad pa bi se lahko uporabil za delno financiranje takih ukrepov.

Ali predvideni proračun zadostuje glede na to, da 40 milijonov ljudi v EU trpi zaradi pomanjkanja hrane?

Cilj sklada ni doseči vseh 40 milijonov ljudi v Evropi, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane, temveč tiste, ki jim gre še posebej slabo. Države članice bodo same osredotočile svoje programe na najbolj pomoči potrebne. Poleg tega je treba pojasniti, da se številka 2 milijona nanaša le na dodatno število oseb, ki jim je mogoče pomagati s financiranjem EU. Z neposredno pomočjo iz Sklada, sofinanciranjem s strani držav članic in prispevki v naravi s strani partnerskih organizacij bi se skupaj pomagalo približno 4 milijonom ljudi.

Od kod bo prihajal denar? Ali se bo odštel od sredstev, dodeljenih državam članicam iz strukturnih skladov?

V skladu s predlogom večletnega finančnega okvira iz junija 2011 (glej IP/11/799) bo 2,5 milijarde evrov vzetih iz proračunske postavke za kohezijsko politiko. Z drugimi besedami, globalni proračun, predlagan v večletnem finančnem okviru, ne zajema le Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, temveč tudi predlagani novi sklad za najbolj ogrožene.

Kako bo novi sklad dopolnjeval Evropski socialni sklad (ESS)?

Predlagani sklad bo ljudem pomagal priti iz začaranega kroga revščine in deprivacije z zagotavljanjem začasnih rešitev, tj. izpolnjevanjem zelo osnovnih potreb ljudi, tako da se bodo lahko zaposlili ali udeležili usposabljanja ali svetovanja, na primer v okviru Evropskega socialnega sklada. Če ljudje nimajo dovolj hrane ali oblačil ali drugega osnovnega blaga, se ne morejo udeležiti usposabljanja ali svetovanja.

Zakaj se uspešni „program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Skupnosti“ (program MDP) ne bo več nadaljeval?

Program pomoči za najbolj ogrožene osebe (program MDP) je bil uveden leta 1987 za smiselno uporabo takratnih kmetijskih presežkov. Ti so bili dani na voljo državam članicam, ki so jih želele uporabiti kot pomoč v hrani za najbolj ogrožene osebe v Skupnosti. Vendar se ob zaporednih reformah skupne kmetijske politike ter hkratnim povečanjem cen hrane na mednarodnih trgih pričakuje, da bodo trgi kmetijskih proizvodov EU v obdobju 2011–2020 v povprečju ostali uravnoteženi, tako da intervencije na trgu ne bodo potrebne.

Poleg tega je Splošno sodišče 13. aprila 2011 v zadevi, ki jo je Nemčija vložila s podporo Švedske, razsodilo proti odobritvi denarnih sredstev državam članicam v okviru programa MDP v letu 2009 za nakup hrane na trgu.

S pričakovanim pomanjkanjem intervencijskih zalog je torej izginila prvotna utemeljitev programa MDP, ki se po letu 2013 ne bo več nadaljeval.

Zakaj bo novi sklad dovolil uporabo intervencijskih zalog, če je treba sedanji program, ki temelji na njih, ukiniti?

Sicer se pričakuje, da bo raven kmetijskih intervencijskih zalog v EU ostala zelo nizka, toda trgi hrane so zelo spremenljivi. Možno je, da bodo intervencijske zaloge čez nekaj let polne živilskih proizvodov, če se tržne cene nekaterih proizvodov znižajo. V takih primerih bi bilo ekonomsko ugodno, da jih novi sklad uporabi, ko se cene ponovno zvišajo. Predlog zato omogoča to možnost.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website