Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pogosta vprašanja o večjezičnosti in učenju jezikov

European Commission - MEMO/12/703   25/09/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 25. septembra 2012

Pogosta vprašanja o večjezičnosti in učenju jezikov

IP/12/1005

Kaj je večjezičnost?

  • znanje več tujih jezikov in sporazumevanje v njih;

  • politika, ki od organizacije, družbe ali institucije zahteva uporabo več kot enega jezika v svoji notranji in/ali zunanji komunikaciji.

Kateri so uradni jeziki EU?

V institucijah EU se uporablja 23 uradnih jezikov: angleški, bolgarski, češki, danski, estonski, finski, francoski, grški, irski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nemški, nizozemski, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski, španski in švedski jezik.

Kdo odloča, kateri jeziki bodo uradni jeziki EU?

O tem soglasno odloča Svet Evropske unije, v katerem so zastopane vse države članice EU. Vsaka bodoča država članica pred pristopom k EU navede, katere uradne jezike želi uporabljati za potrebe EU. Vsako naknadno spremembo, npr. zahtevo za nov uradni jezik ali prenehanje uporabe obstoječega, morajo soglasno potrditi vse države članice.

Koliko regionalnih jezikov se govori v državah članicah?

V Evropski uniji se govori približno 60 manjšinskih in regionalnih jezikov, poleg tega pa še več kot 175 jezikov priseljencev.

Kakšen status imajo regionalni jeziki v institucijah EU?

Svet EU je odločil, da se lahko nekateri jeziki, ki so priznani z ustavo države članice, vendar niso uradni jeziki EU te države, uporabijo na uradnih srečanjih in v dokumentih EU. Institucije EU in španska vlada sta sklenili sporazum o uporabi baskovskega, katalonskega in galicijskega jezika v dokumentih. Vlada Združenega kraljestva je podpisala podoben sporazum o uporabi valižanščine in škotske gelščine. V teh primerih vlada zadevne države članice po potrebi in na lastne stroške zagotovi prevode. Tolmačenje iz baskovskega, katalonskega/valencijskega/balearskega in galicijskega jezika (vendar ne tolmačenje v te jezike) se na zahtevo zagotovi za nekatere sestave Sveta z regionalnimi predstavniki ter plenarna zasedanja Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Stroške tolmačenja krije zadevna država članica. Podobne dogovore so sklenili tudi valižanski in škotski organi.

Ali zakonodaja EU ščiti uporabo jezikov?

Pravice in obveznosti EU glede jezikov varuje evropska zakonodaja. Pogodba EU (člen 3) in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (člena 21 in 22) prepovedujeta diskriminacijo na podlagi jezika in navajata, da Unija spoštuje jezikovno raznolikost.

Prva uredba Skupnosti, sprejeta leta 1958, zahteva, da institucije Skupnosti prevajajo zakonodajo v vse uradne jezike EU in odgovarjajo na poizvedbe državljanov v jeziku poizvedbe (člen 2 ter člena 20 in 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije).

Ali EU načrtuje zmanjšanje števila uradnih jezikov?

Ne. Sedanji sistem skrbi za demokratičnost, preglednost in odgovornost. Nobena država članica se ne želi odpovedati svojemu jeziku, pa tudi države kandidatke hočejo svoje jezike dodati na seznam uradnih jezikov. Nekajkrat se je pojavil predlog, da bi sprejeli en jezik za celo EU. Vendar bi bilo to nedemokratično, saj zaradi tega večina ljudi v EU ne bi razumela, kaj se izvaja v njenem imenu, zmanjšala pa bi se tudi odgovornost.

Zakaj Evropska komisija spodbuja večjezičnost?

Ker želi 1) spodbuditi medkulturni dialog in bolj vključujočo družbo, 2) okrepiti zavest evropskega državljanstva državljanom 27 držav članic, 3) omogočiti možnosti za študij in delo v tujini in 4) odpreti nove trge za evropska podjetja, ki konkurirajo na globalni ravni.

Kako bi povzeli cilje jezikovnih politik EU?

Jezikovne politike EU naj bi ščitile jezikovno različnost in spodbujale znanje jezikov. S tem bi se okrepila kulturna identiteta in vključevanje v družbo ter povečale možnosti izobraževanja in zaposlovanja, ki jih imajo večjezični državljani na enotnem trgu.

Oblikovati želimo Evropo, v kateri se poleg maternega jezika vsakdo že od zgodnjega otroštva uči vsaj dveh tujih jezikov. Voditelji držav in vlad EU so marca 2002 na srečanju na vrhu v Barceloni sprejeli cilj „materni jezik +2“.

Kakšna je vloga prevajanja in tolmačenja?

Službe EU za prevajanje in tolmačenje podpirajo in krepijo večjezičnost v Uniji ter politike Unije približujejo državljanom. Obveščanje državljanov, zlasti o njihovih pravicah in obveznostih iz zakonodaje EU, ter sporazumevanje z njimi v vseh uradnih jezikih je bistveno za legitimnost, preglednost, odgovornost in učinkovitost EU.

Ali se v uradne jezike prevajajo vsi dokumenti?

Ne. Dokumenti se prevajajo glede na pomembnost, odvisno od ciljne skupine in namena. Zakonodaja in dokumenti večjega javnega pomena ali interesa so prevedeni v vseh 23 uradnih jezikov. Drugi dokumenti (npr. korespondenca z nacionalnimi organi in sklepi, naslovljeni na posameznike ali subjekte) pa se prevajajo le v potrebne jezike.

Komisija interno posluje v treh jezikih postopka – angleščini, francoščini in nemščini. Člani Evropskega parlamenta prejemajo delovne dokumente v svojem jeziku.

Kaj pa spletišča?

Vloga interneta pri seznanjanju javnosti o tem, kaj EU dela in kakšne so pri tem koristi za državljane, je vedno bolj pomembna. Komisija sicer ni pravno zavezana, da vse svoje spletne strani prevede v vse uradne jezike, vendar si prizadeva, da na njih objavi čim več informacij v čim več jezikih.

Koliko staneta prevod in tolmačenje v institucijah EU?

Skupni strošek prevajanja in tolmačenja v vseh institucijah EU (vključno z Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom, Sodiščem Evropske unije, Računskim sodiščem, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij) znaša letno približno 1 milijardo evrov. To je manj kot 1 % proračuna EU ali nekaj več kot 2 evra na državljana. Evropska komisija zaposluje približno 3 000 prevajalcev in tolmačev.

Kateri jezik je najpomembnejši?

Vsi jeziki EU veljajo za enako pomembne. Največje število domačih govorcev znotraj EU ima nemščina, vendar se ta jezik večinoma govori le v Nemčiji in Avstriji. Od jezikov EU sta po svetu najbolj razširjeni angleščina in španščina, vendar večina govorcev ne živi v Evropi. Angleščina je sicer najbolj govorjeni drugi jezik v EU, vendar so nedavne raziskave pokazale, da ima ustrezno znanje za sporazumevanje v angleščini še vedno manj kot polovica prebivalcev EU. Francoščina je uradni jezik oziroma eden od uradnih jezikov treh držav članic (Belgija, Francija in Luksemburg). Govori se v številnih predelih sveta in uči v številnih šolah v EU, vendar se bolj uporablja v južni in zahodni Evropi kot na severu ali vzhodu celine.

Ali bi bil skupni jezik rešitev?

Zamisel, da lahko samo en jezik zadovolji vse jezikovne potrebe, je preveč poenostavljena. Nekajkrat je bilo predlagano, da se kot skupni vseevropski jezik sprejme latinščina ali esperanto. Katerega koli od obeh jezikov bi se morali skoraj vsi učiti od začetka, zato bi ta rešitev zahtevala veliko napora in ne bi bila posebno uporabna v odnosih s preostalim svetom. Usposabljanje učiteljev in poučevanje novega jezika 500 milijonov Evropejcev bi bilo zelo zamudno in bi zahtevalo veliko sredstev. Zato Komisija z večjezičnostjo spodbuja raznolikost jezikov in ne usmerjenosti v le enega.

Kako se mi lahko obrestuje učenje jezikov?

Ob vse večji nezaposlenosti in zahtevnih izzivih za boljšo gospodarsko prihodnost je znanje in razumevanje tujih jezikov dodana vrednost in ključna kompetenca pri zaposljivosti, rasti in delovnih mestih. Zato so voditelji držav in vlad EU leta 2002 pozvali k učenju vsaj dveh tujih jezikov že od zgodnjega otroštva.

Kako Unija podpira študij jezikov v tujini?

Učenje jezikov v tujini je lahko pomembno pri oživitvi naših gospodarstev in razvoju bolj povezane družbe na celi celini. Vsi državljani EU bi morali imeti možnost razviti svoje jezikovno znanje, spoznati različne kulture in odkriti možnosti v Uniji in na svetovnem trgu. Iz programa vseživljenjsko učenje je vsako leto 50 milijonov evrov namenjenih za ozaveščanje o pomembnosti jezikovnega znanja, povečanju dostopa do virov za učenje jezikov in razvoju učenja jezikov in učnega gradiva. Učenje jezikov in jezikovna raznolikost sta med prednostnimi nalogami programa „Erasmus za vse“ za obdobje 2014–2020. Pričakuje se, da bo novi program, ki je trenutno v obravnavi na Svetu in Evropskem parlamentu, znatno povečal sredstva za pridobivanje in razvoj jezikovnega znanja.

So jeziki pomembni za podjetništvo?

Seveda, saj je koristno poznati jezik svoje stranke. Leta 2006 je Komisija izvedla študijo o oceni stroškov podjetij EU, ki niso imela znanj tujih jezikov. Študija je pokazala, da je bil izvoz malih in srednjih podjetij, ki so vlagala v jezikovno izobraževanje svojega osebja ali so imela jezikovno strategijo, za 44,5 % višji od podjetij, ki v tovrstno izobraževanje niso vlagala.

Kaj o jezikih menijo Evropejci?

V skladu z raziskavo Eurobarometra o odnosu državljanov EU do večjezičnosti in učenja tujih jezikov , ki je bila objavljena junija 2012, skoraj devet od desetih državljanov EU meni, da je znanje tujih jezikov zelo koristno, 98 % pa trdi, da bo znanje jezikov koristilo prihodnosti njihovih otrok. Evropejci se močno zavedajo prednosti večjezičnosti: 72 % se jih strinja s tem ciljem, 77 % jih je prepričanih, da bi to morala biti prednostna naloga, 53 % jih uporablja jezike na delovnem mestu in 45 % jih meni, da imajo v svoji državi boljšo zaposlitev zaradi znanja tujih jezikov.

Kako dobro Evropejci govorijo tuje jezike?

Sodeč po raziskavi Eurobarometra iz leta 2012, se je število Evropejcev, ki menijo, da se lahko sporazumevajo v tujem jeziku, nekoliko zmanjšalo, in sicer s 56 % na 54 %, v primerjavi z zadnjo raziskavo o večjezičnosti iz leta 2005. V ločeni raziskavi Komisije, tj. prvi evropski raziskavi o znanju jezikov, so sodelovali najstniki iz 14 evropskih držav. Preskusi znanja so pokazali, da ima dobro znanje prvega tujega jezika le 42 % najstnikov, drugega jezika pa le 25 % najstnikov. Veliko jih ne doseže niti stopnje „osnovno znanje“, tj. 14 % v primeru prvega tujega jezika in 20 % v primeru drugega tujega jezika. Delež učencev, ki imajo dobro znanje prvega tujega jezika, se giblje od 82 % na Malti in Švedskem (kjer je angleščina prvi tuji jezik) do samo 14 % v Franciji (učenje angleščine) in 9 % v Angliji (učenje francoščine). Internet je pripomogel k izboljšanju njihovega pasivnega bralnega in slušnega razumevanja v tujih jezikih. Delež Evropejcev, ki redno uporablja tuje jezike na internetu, na primer prek družbenih medijev, se je povečal za 10 odstotnih točk, in sicer s 26 % na 36 %. Najbolj večjezična država EU je Luksemburg, kjer 99 % državljanov govori vsaj en tuj jezik.

Kdo pri Evropski komisiji govori največ jezikov?

Ioannis Ikonomou, ki je prevajalec pri Evropski komisiji, govori 32 jezikov. Ioannis je doma iz Iraklia na Kreti. Na univerzi v Solunu je študiral jezikoslovje, nato pa je na Univerzi Columbia v ZDA magistriral iz jezikov in kultur Bližnjega vzhoda. Ioannis na Komisiji dela od leta 2002. Bo tudi eden od govornikov na konfenrenci „Večjezičnost v Evropi“, ki se bo ta teden odvijala na Cipru.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website