Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pismo predsednika Barrosa predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu

European Commission - MEMO/12/661   12/09/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO GA

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 12. septembra 2012

Pismo predsednika Barrosa predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu

"Spoštovani predsednik Schulz,

v svojem današnjem govoru o stanju v Uniji predstavljam jasno politično vizijo prihodnosti naše Unije. Izzivi, ki jih izpostavljam, od vseh institucij Evropske unije zahtevajo vizijo, medsebojno usklajenost in učinkovitost. Komisija bo v skladu s svojo pravico do dajanja pobud v prihodnjih mesecih predstavila predloge, s katerimi naj bi se odzvali na izzive, ki sem jih opredelil v svojem govoru. Skladno z Okvirnim sporazumom med Evropskim parlamentom in Komisijo ter kot nadaljevanje strukturiranega dialoga med člani Komisije in različnimi parlamentarnimi odbori v tem pismu predstavljam ključne elemente, ki nas vodijo pri pripravi delovnega programa Komisije za leto 2013 in naslednja leta.

Naša splošna politična zaveza je reformirati evropsko gospodarstvo za zdržno rast in hkrati ustvariti številna nova delovna mesta. To je zahtevna naloga, ki zadeva vsa družbena področja. Zato bo Komisija svoj naslednji delovni program izvajala v okviru več ključnih ciljev, ki se bodo uresničevali z vrsto posameznih pobud. Ti cilji temeljijo na razmisleku Parlamenta o ključnih ukrepih, ki so potrebni v prihodnosti. To pismo je del našega nenehnega političnega dialoga v času pred sprejetjem delovnega programa Komisije za naslednje leto, ki bo prihodnji mesec. Delovni program bo zajemal ključne pobude, ki jih bomo predlagali v naslednjem letu – evropskem letu državljanov – in leta 2014. Izvajale se bodo do naslednjih volitev v Evropski parlament, ki bodo sredi leta 2014. Natančneje, delovni program bo zasnovan tako, da bo zagotavljal večjo zdržnost in vse, kar je potrebno za dosego ciljev iz strategije Evropa 2020.

Prednostna področja

V nadaljevanju sledi predstavitev tekočega dela znotraj Komisije, ki je prav tako odvisno od nadaljnjega dialoga med najinima institucijama. Končna različica delovnega programa bo pripravljena šele po sestanku Konference predsednikov odborov s Komisijo 2. oktobra.

Poglobljena in resnična ekonomska in monetarna Unija

V današnjem govoru o stanju v Uniji sem napovedal, da bo Komisija predstavila izčrpen načrt za oblikovanje poglobljene in resnične gospodarske in monetarne Unije. Obstaja namreč široko soglasje, da je to nujno za prihodnost evropskega gospodarstva. Kombinacija bančne unije, proračunske unije in potrebnih elementov politične unije bi zagotovila varno platformo, ki je potrebna za zdržno rast, zaposlovanje in konkurenčnost.

Ta načrt že pospešeno pripravljamo v okviru konkretnih predlogov za enotni nadzorni mehanizem za banke, ki ga je Komisija ravnokar sprejela in ki bo skupaj z obstoječimi predlogi o zahtevah glede bančnega kapitala, zavarovanju bančnih vlog in reševanju bank zahteval prednostno obravnavo v Evropskem parlamentu in Svetu v prihodnjih mesecih. Poleg tega upam, da bomo hitro lahko sprejeli dva svežnja predlogov, ki jih je Komisija predložila lani.

Hkrati bo gospodarska prenova uspešna le, če bo izhajala iz občutka pravičnosti in enakosti. Komisija se bo zato še bolj trudila pri obravnavi davčnih goljufij in utaj ter zagotovila, da bodo v javno blagajno vsi sektorji prispevali pravičen delež. Zato je nujno, da Svet potrdi revidirano direktivo o davku na prihranke ter Komisiji da pooblastila, ki ji bodo omogočila izpogajanje trdnejših sporazumov o davku na prihranke s sosednjimi državami. Postalo je jasno, da moramo predlog o davku na finančne transakcije, ki sem vam ga predstavil v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji, naprej razvijati v okviru okrepljenega sodelovanja. Komisija se bo na kakršno koli zahtevo po ukrepanju v tej smeri pozitivno in hitro odzvala.

Prihodnji ukrepi bi lahko vključevali:

  • nadaljnje ukrepe za dopolnitev regulativnega okvira za finančne storitve in bančno unijo, npr. zakonodajo, ki bi obravnavala sistemska tveganja, povezana z nebankami in vzporednim bančništvom, ter nadaljnje ukrepe, s katerimi bi izboljšali prepoznavanje in preprečevanje tveganj v bančnih dejavnostih;

  • nadaljnji razvoj in podporo predhodnega usklajevanja načrtov držav članic za reformo gospodarske politike v okviru evropskega semestra kot del poglabljanja gospodarskega upravljanja EU;

  • povečanje zagotavljanja dolgoročnega financiranja realnemu gospodarstvu;

  • načrt ukrepov za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam;

  • predloge v zvezi z davčnimi oazami in agresivnim davčnim načrtovanjem v podjetjih;

  • predloge v zvezi z bančništvom za občane, vključno s preglednostjo bančnih stroškov in povečanjem možnosti zamenjave banke za potrošnika.

Ustvarjanje novih delovnih mest in rasti na enotnem trgu ter nova industrijska politika

Tehnološki razvoj in globalne spremembe sta za današnjo Evropo dva ključna izziva. Da bi ju lahko spremenili v priložnost za rast, je potrebno ukrepanje, s katerim bomo povečali privlačnost naložb v EU in spodbudili evropski podjetniški duh, tako da bodo lahko nastajala nova in uspešna podjetja. Komisija si bo še naprej prizadevala za reforme, ki bi omogočile izkoristek potenciala enotnega trga, in sicer zlasti z novim aktom o enotnem trgu, ki ga bo predlagala oktobra. Še isti mesec bo predstavila tudi predloge za sodobno industrijsko politiko, ki jim bo pozneje v jeseni sledil načrt ukrepov v podporo razvoju podjetništva v Evropi, do konca leta pa še pobuda za avtomobilski sektor. Evropsko razsežnost je treba v celoti izkoristiti, če želimo vnovčiti inovacijski potencial, odpraviti stigmo poslovnega neuspeha ter že zdaj zagotoviti naložbe v industrijo, ki bo temelj evropskega gospodarstva v prihodnosti.

Na podlagi teh ključnih predlogov bi lahko delovni program vključeval tudi pobude za:

  • oblikovanje novih predpisov o državni pomoči za raziskovanje, razvoj in inovacije;

  • intenzivnejše delo na standardih, certifikatih in označbah;

  • posodobitev naše obravnave pravic intelektualne lastnine;

  • spodbujanje in izkoriščanje zasebnih naložb ter dostopa do kapitala, zlasti za MSP;

  • razvoj novega evropskega pristopa k poslovnem neuspehu in insolventnosti.

Zagotavljanje socialne kohezije z naložbami v ljudi

Evropska unija mora še naprej sprejemati ukrepe na evropski ravni, ki lahko pomagajo pri obravnavi brezposelnosti, s katero se danes soočajo milijoni ljudi. Posebno pozornost mora nameniti mladim, med katerimi je največ brezposelnosti. Pri svojem pristopu k tej problematiki moramo upoštevati tudi dolgoročni izziv staranja prebivalstva in potrebo po tem, da Evropejce opremimo z globalnimi spretnostmi in znanji, ki bodo ključnega pomena za razvoj podjetij ter posledično za ustvarjanje delovnih mest in našo prihodnjo blaginjo. Stimulacija evropskega trga dela z vidika povečanja zaposljivosti bo ključnega pomena za ponoven zagon rasti, prilagojene ukrepe za obravnavo različnih skupin, kot so ranljivi ali visokokvalificirani, ter večje izkoriščanje inovacij v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter storitvah na področju zaposlovanja.

Primeri prihodnjih ukrepov, ki bi jih lahko vključili v delovni program, so pobude za:

  • pripravo zakonodajnega svežnja za socialne naložb;

  • olajšanje svobodnega gibanja delavcev;

  • izboljšanje dostopa do trga dela za ranljive skupine;

  • razširitev pobude Mladi na zaposlovanje in mobilnost.

Povezovanje Evrope

Učinkovite mreže bodo bistvene za izglede Evrope v prihodnosti. To je področje, kjer je evropska razsežnost ključnega pomena za uspeh. Naložbe v moderno infrastrukturo in digitalno gospodarstvo odpirata pot rasti po celotnem enotnem trgu. Mrežne dejavnosti v Evropi morajo biti odporne, varne in konkurenčne ter v celoti izkoriščati inovacijski potencial. Komisija si prizadeva, da bodo do leta 2015 Evropejci lahko dostopali do interneta kjer koli, kadar koli in s katero koli napravo, do 2020 pa naj bi bila Evropska unija med seboj popolnoma povezana prek meja in mrež. Da bomo konkurenčni, se moramo povezati in narediti več za vzpostavitev resničnega evropskega prometnega prostora z evropskimi pravili. Komisija si bo še naprej prizadevala za konkurenčen, z viri gospodaren in inteligenten prometni sistem, zlasti z novim svežnjem za železniški promet ter pobudo za čist promet, ki naj bi bila sprejeta do konca leta. Še naprej si bo prizadevala tudi za celostno pomorsko politiko. Delovni program bi lahko vključeval ukrepe za:

  • uporabo tehnologij, s katerimi bi se odpravile ovire med mrežami, zagotovila varnost mrež in izboljšala izbira za potrošnike;

  • sprostitev pasovne širine prek aktivne politike spektra EU ter oblikovanje ustreznega okvira za raziskovanje polnega potenciala računalništva v oblaku;

  • začetek nove faze enotnega evropskega neba;

  • uskladitev sistemov DDV, da se preprečijo izkrivljanja in olajša poslovanje v čezmejni spletni trgovini.

Zdržna in učinkovita raba virov

Evropsko gospodarstvo mora v prihodnosti obstoječe vire uporabljati bolj učinkovito in zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Delovanje v tej smeri lahko tudi sprosti potencial za inovacije in s tem za rast, kar bi neposredno vplivalo na blaginjo in delovna mesta.

Delovni program bi lahko vključeval pobude za:

  • uokvirjenje podnebne in energetske politike, da se zagotovi dolgoročna perspektiva za naložbe po letu 2020;

  • spodbuditev tehnoloških priložnosti za povečanje energetske učinkovitosti v prometnem sektorju;

  • pregled direktiv o kakovosti zraka;

  • omogočanje razvoja pametnih energetskih omrežij in pametnega merjenja;

  • nadaljevanje razprave po konferenci Rio +20.

Varna Evropa

Evropska unija je osnovana na trdni podlagi temeljnih pravic in načelu pravne države. Eden njenih največjih dosežkov je ta, da lahko njeni državljani prosto živijo, potujejo, delajo in poslujejo v drugih državah članicah. Kadar smo uspešni pri obravnavanju kriminala ali korupcije, ali kadar učinkovito nadzorujemo naše zunanje meje, pravzaprav varujemo te pravice in svoboščine. Vendar imamo tudi odgovornosti: okrepiti moramo instrumente, da bomo lahko kos morebitnim težkim situacijam na področju migracij, instrumente za varovanje zdravja in zanesljivo preskrbo s hrano, instrumente za učinkovito odzivanje na naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, ter instrumente za zagotavljanje zatočišča tistim, ki jih preganjajo.

Delovni program bi v ta namen lahko vključeval ukrepe za:

  • boj proti pranju denarja in financiranju terorizma;

  • izboljšanje kroženja informacij o kazenskih evidencah;

  • ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, ki bi ščitilo finančne interese Unije;

  • pregled direktive o jedrski varnosti in pripravo predlogov za jedrsko odgovornost, zavarovanje ter pripravljenost in odzivanje na jedrske nesreče;

  • poročilo o državljanstvu, ki bo izpostavilo potrebo po učinkovitejšem ukrepanju za odpravo ovir, ki našim državljanom preprečujejo izkoriščanje vseh prednosti članstva v Evropski uniji.

Evropa kot globalni akter

Evropska unija ima širok spekter globalnih ciljev, od uveljavljanja skupnih vrednot do zastopanja naših ekonomskih interesov in spodbujanja razvoja. Združena Evropska unija, ki govori in deluje kot celota, je najprimernejša za uveljavljanje teh interesov.

V obdobju, ki ga zajema delovni program, bo Komisija delala na:

  • izvajanju naše večstranske strategije (finančna pomoč, trgovina in mobilnost) v podporo političnim in gospodarskim reformam v našem sosedstvu;

  • povečanju trgovine in naložb s strateškimi partnericami ter sodelovanja več sektorjev hkrati;

  • nadaljevanju dejavnosti v zvezi z uresničevanjem razvojnih ciljev tisočletja ter prevzemanju aktivne vloge v mednarodni razpravi o globalnih razvojnih ciljih po letu 2015;

  • naslednjem letnem širitvenem svežnju;

  • odprtju središča za odzivanje na nesreče, ki bo državam članicam pomagalo pri ukrepanju v zvezi z naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek, ter izboljšal odzivnost Evrope na krize v tretjih državah.

Naložbe v prihodnost: sprejetje in izvajanje v prihodnost usmerjenega večletnega finančnega okvira

Delovanje Komisije v naslednjem letu bo v veliki meri narekovalo delo, ki je potrebno za naložbe naslednje generacije iz proračuna EU, ter priprava na izvajanje naslednjega večletnega finančnega okvira, ki naj bi bil sprejet še letos. Vloga Parlamenta, da zagotovi proračunska in lastna sredstva, ki bodo zadostovala za izpolnitev te naloge, bo ključna pri maksimiranju potenciala proračuna EU, da bo zadostoval za zadane naloge. Komisija bo s Parlamentom tesno sodelovala pri pripravi vse sektorske zakonodaje, ki bo EU omogočila izvajanje večletnega proračuna, naklonjenega rasti in modernizaciji. Podpora Parlamenta za sprejetje pobud, kot sta instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, bo poleg njegove nenehne podpore pri oblikovanju boljše kmetijske politike in zagotavljanju kohezije odigrala ključno vlogo.

Krepitev demokratične odgovornosti v Evropski uniji

Večja integracija zahteva nadaljnje politično povezovanje in visoko stopnjo demokratične odgovornosti. Zagotavljati moramo učinkovit demokratični nadzor ter državljane ponovno prepričati, da je ta projekt njihov projekt – ne samo projekt političnih in gospodarskih elit. Danes sprejeti predlog Komisije za uredbo o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij je pomemben korak v smeri oblikovanja resnično evropskega političnega prostora. V zvezi s tem se lahko in se mora narediti še več. Skladno z mojim današnjim govorom se želi Komisija skupaj z Evropskim parlamentom posvetiti razmisleku o ustreznih ukrepih, tako glede parlamentarnega nadzora in odgovornosti trenutnega sistema oblikovanja politik kot z mislijo na to, kakšen okvir bi bil primeren za naslednje volitve v Evropski parlament.

Delovni program, ki prinaša rezultate

Ti ključni cilji bodo v prihodnjih letih usmerjali pretvorbo širše vizije v konkretne ukrepe. Pri pripravi končnih različic posameznih pobud za svoj delovni program bo Komisija:

  • dala prednost ukrepom z največjim učinkom na rast in ustvarjanje delovnih mest; dala prednost pobudam, ki lahko hitro dajo rezultate, hkrati pa bo pripravljala teren za dolgoročno zdržnost; dala prednost izvajanju nedavno sprejetega Pakta za rast;

  • skušala zagotoviti, da bodo evropske in nacionalne ravni sodelovale, tako da bodo koristi čim večje. Zato je poglabljanje pristopa iz strategije Evropa 2020 tako pomembno za ponoven zagon rasti in ustvarjanje delovnih mest.

Kot vedno so ukrepi, izpostavljeni v delovnem programu, le del vsega dela, ki ga bo opravila Komisija. Vse institucije bodo svoje sile usmerile v pripravo končnih različic že obstoječih predlogov in pomagale zagotoviti učinkovito izvajanje že dogovorjenih ukrepov. Za Komisijo to pomeni, da bo svoje vire osredotočila na predloge, o katerih je politični dogovor mogoče doseči pred sredino leta 2014, pri tem pa uporabila najvišje standarde pametne zakonodaje. V zvezi s tem bi rad izkoristil priložnost in Vas seznanil z namero Komisije, da umakne svoj predlog za uredbo o uveljavljanju pravice do kolektivnih ukrepov v okviru svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (Monti II).

Današnja razprava o stanju v Uniji bo še en pomemben delček našega dialoga o določanju prednostnih nalog. Veselim se, da bom 2. oktobra lahko gostil tretji sestanek med Konferenco predsednikov odborov (CCC) in kolegijem Komisije. Komisija bo tudi temeljito preučila resolucijo o prednostnih nalogah Parlamenta za leto 2013, ki je bila sprejeta ta teden. Mislim, da so številne pobude, o katerih so razpravljali Parlament in njegovi odbori, Komisija pa na njih trenutno aktivno dela, pomemben pokazatelj, da se naše prednostne naloge prekrivajo. Predvideva se, da bo nekatere izmed njih Komisija sprejela proti koncu tega leta.

V preteklih nekaj letih se je izkazalo, da je Evropska unija nepogrešljiva pri iskanju izhoda iz krize. Skupaj smo našli usmerjene rešitve za reševanje najbolj perečih problemov, hkrati pa ostali osredotočeni na dolgoročne izzive, s katerimi se spopada Evropa. Vzpostavili smo nov sistem gospodarskega upravljanja, preoblikovali smo sistem finančne ureditve in nadzora ter svoja prizadevanja usmerili v rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Tesno partnerstvo med najinima institucijama je že obrodilo sadove. Zdaj moramo naprej, s pravim razmerjem med zdravimi javnimi financami, strukturno reformo in usmerjenimi naložbami. Veselim se sodelovanja s Parlamentom pri pripravi učinkovitega programa ukrepanja za naslednje leto.

José Manuel BARROSO"


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website