Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 6. septembra 2012

Pogosta vprašanja o politiki Evropske komisije glede opismenjevanja in poročilu skupine na visoki ravni za pismenost

IP/12/940

Zakaj je Evropska komisija ustanovila strokovno skupino za pismenost, če sta izobraževanje in pismenost predvsem v pristojnosti držav članic?

Dvig ravni pismenosti otrok in odraslih je v skupnem interesu držav članic. Izboljšanje bralne pismenosti je bil eden prvih ciljev delovnega programa Komisije za izobraževanje in usposabljanje iz leta 2002 in ostaja prednostna naloga tudi v obdobju 2010–2020. Države članice so se zavezale, da bodo najpozneje do konca tega desetletja delež petnajstletnikov, ki dosegajo slabe rezultate v bralni pismenosti, zmanjšale na 15 %.

Svet ministrov je novembra 2010 Komisijo pozval k ustanovitvi strokovne skupine na visoki ravni, ki bo preučila najučinkovitejše načine za vseživljenjsko krepitev bralne pismenosti. Skupina želi s svojim poročilom povečati ozaveščenost o „krizi pismenosti“, s katero se soočajo vse države članice, in daje priporočila za njeno reševanje. Komisija bo še naprej podpirala prizadevanja držav članic za povečanje pismenosti. Vloga Komisije v nobenem primeru ne krši izključne pristojnosti, ki jo imajo države članice pri določanju zgradbe in vsebine svojih izobraževalnih sistemov.

Kako so bili izbrani člani skupine? Zakaj skupini predseduje princesa Laurentien?

Člani skupine na visoki ravni so strokovnjaki za pismenost. Evropska komisija jih je izbrala na podlagi njihovega strokovnega znanja in položaja, upoštevala pa je tudi geografsko uravnoteženost in uravnoteženo zastopanost spolov.

Nizozemska princesa Laurentien je znana borka na tem področju. Je posebna odposlanka Unesca za pismenost za razvoj ter predsednica nizozemske fundacije za branje in pisanje (Stichting Lezen & Schrijven).

Kaj je kampanja „Evropa rada bere“?

Kampanja „Evropa rada bere“ (Europe Loves Reading) je pobuda evropske komisarke Androulle Vassiliou, namenjena povečevanju ozaveščenosti o evropski krizi pismenosti in spodbujanju branja za zabavo. Komisarka Vassiliou se je udeležila številnih branj po Evropi, na katerih so sodelovali otroci, mladostniki in odrasli. Ti dogodki imajo pogosto večjezično razsežnost ter otroke spodbujajo h glasnemu branju v različnih jezikih in opozarjajo na pomen jezikovne raznolikosti.

Kaj pomeni izraz „osebe, ki imajo težave z branjem“?

Osebe, ki imajo težave z branjem, zmorejo opraviti samo najenostavnejše bralne naloge, kot so na primer iskanje ene same informacije, ugotavljanje glavne teme besedila ali vzpostavljanje enostavnih povezav z vsakdanjim znanjem.

Merilo EU za določitev oseb, ki imajo težave z branjem, zaradi primerljivosti med državami članicami EU temelji na opredelitvah iz raziskave PISA (programa OECD za mednarodno primerjavo dosežkov učencev), ki uporablja lestvico od 1 do 5 (najvišja stopnja). Osebe, ki imajo težave z branjem, so učenci, ki v testu PISA dosežejo rezultat pod stopnjo 2. To so učenci, ki so kos le najenostavnejšim bralnim nalogam.

OECD je začel izvajati nov program za mednarodno primerjavo kompetenc odraslih (PIAAC), ki bo zagotovil podroben pregled spretnosti odraslih v starosti od 16 do 65 let. Z njim se bodo ocenjevale bralne in numerične spretnosti posameznikov ter njihova sposobnost reševanja težav v tehnološko bogatem okolju. Ocenjevale se bodo tudi spretnosti, ki se uporabljajo na delovnem mestu. Prvi rezultati bodo objavljeni oktobra 2013.

Kako, če sploh, so internet, družbeni mediji in uporaba pametnih telefonov vplivali na stopnjo pismenosti?

Internet in digitalizacija sta spremenila naravo, pogostost in pomen pisanja. Digitalna orodja pomenijo veliko motivacijo za pisanje, kar je zlasti očitno med mladimi. Komuniciranje prek orodij za socialno mreženje, kot so Facebook, klepetalnik MSN in kratka telefonska sporočila, se glede na vrsto uporabljenega jezika uvršča nekje med govor in pisanje. Ker je pisanje kratkih sporočil lažje in interaktivno, lahko pomeni veliko spodbudo, zlasti za tiste, ki imajo težave z branjem.

Te neformalne prakse se v nekaterih šolah in drugih izobraževalnih ustanovah postopoma vključujejo v učne procese, vendar večinoma v obliki posameznih projektov. Zaradi njihovega pozitivnega vpliva na motivacijo bi jim morali izobraževalni sistemi nameniti večjo vlogo.

V razpravah o pisanju z digitalnimi mediji se zastavljata dve glavni vprašanji: ali je pri poučevanju branja in pisanja pri majhnih otrocih pisanje na roko primernejše od tipkanja ter ali je pisanje kratkih sporočil dobro ali slabo za pisanje in obvladanje pravopisa? Za zdaj sicer omejeni dokazi o tem kažejo na argumente v prid obema stališčema. Da bi lahko določili ustrezne pristope v tem novem okolju, potrebujemo več dokazov o učinku digitalnih medijev in pisanja na roko.

Zakaj takšna vrzel med bralno sposobnostjo fantov in deklet?

Pri razliki med spoloma gre predvsem za razliko v motivaciji. Podatki kažejo, da v vseh starostnih skupinah moški za zabavo berejo manj od žensk. Analiza testov PISA je pokazala, da najstniki berejo manj od najstnic, kar se odraža v slabši bralni sposobnosti fantov in večjemu deležu fantov, ki imajo težave z branjem.

Fante se lahko navduši za branje na več načinov. Na primer s pogostejšo uporabo digitalnega zapisa, s prilagajanjem bralnega gradiva v šolah njihovim zanimanjem in bolj splošno z omogočanjem večje izbire vsem učencem (fantom in dekletom) glede bralnih vsebin. Poročilo tudi navaja, da je treba v učiteljski poklic privabiti več moških, ki bi bili fantom vzor.

Zdi se, da se je skupina na visoki ravni osredotočila samo na bralno pismenost. Je to res?

Skupina na visoki ravni se je osredotočila na bralne in pisne spretnosti, vendar je upoštevala različne vidike branja, kot so nove tehnologije, ter vpliv digitalizacije na bralne in pisne spretnosti. V zvezi z branjem obstaja veliko več raziskav in primerljivih podatkov kot v zvezi s pisanjem. Skupina na visoki ravni je med drugim priporočila razvoj mednarodno primerljivih testov za preverjanje pisne sposobnosti in okrepitev raziskav na tem področju.

Skupina na visoki ravni je uporabila večplastno opredelitev pismenosti, tj. osnovno, funkcionalno in večstransko pismenost. Osnovna pismenost pomeni zadostno poznavanje črk, besed in besedil, da lahko posameznik bere in piše na stopnji, ki mu daje samozavest in motivacijo za nadaljnji razvoj; funkcionalna pismenost pomeni zmožnost branja in pisanja za razvoj in delovanje v družbi, doma, v šoli in na delu; večstranska pismenost pa je zmožnost uporabe bralnih in pisnih spretnosti za oblikovanje, razumevanje, razlago in kritično oceno besedil, dostopnih prek različnih medijev in v številnih oblikah (tiskani, digitalni, avdiovizualni). Večstranska pismenost je osnova za „digitalno udeležbo“ in premišljene odločitve glede denarja, zdravja itn. Ta opredelitev se uporablja tudi v mednarodnih raziskavah.

Ali poleg raziskave PISA OECD obstajajo tudi druge raziskave, ki merijo bralne in pisne kompetence dijakov?

Obstajajo tudi druge raziskave, kot na primer raziskava PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study), ki jo koordinira Mednarodno združenje za ocenjevanje uspeha v izobraževanju (International Association for the Evaluation of Educational Achievement). Ta raziskava se osredotoča na učence, stare od 9 do 11 let.

OECD je začel izvajati tudi nov program za mednarodno primerjavo kompetenc odraslih (PIAAC), katerega prvi rezultati bodo objavljeni oktobra 2013.

Kako lahko skupina na visoki ravni kaj doseže?

Poročilo skupine na visoki ravni poudarja glavne podatke in dokaze o ravneh pismenosti, ki so ponazorjeni s primeri iz različnih držav in portreti. Zagotavlja razumljiv povzetek najbolj pomembnih razpoložljivih raziskav ter glavnih evropskih politik, programov in kampanj za izboljšanje pismenosti.

Poročilo vsebuje tudi posebna priporočila za različne starostne skupine (malčke, šolarje, mladostnike in odrasle) ter poudarja, kaj lahko in kaj bi morali narediti različni akterji, da bi se stvari spremenile.

Poročilo bo v središču razprave o bralni pismenosti na neformalnem zasedanju ministrov za izobraževanje držav članic EU, ki bo 4. in 5. oktobra na Cipru. Ministri bodo med razpravo oblikovali sklepe, ki jih bo Svet za izobraževanje sprejel novembra. Ti sklepi bodo vsebovali podrobnosti o naslednjih korakih Evrope na podlagi pridobljenih izkušenj.

Ali je res, da je bilo leta 2011 v EU približno 75 milijonov odraslih z nizko izobrazbo in da jih ima veliko med njimi verjetno tudi težave s pismenostjo?

Nimamo natančnih podatkov o pismenosti odraslih. Samo Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo imajo najnovejše raziskave. Te raziskave kažejo, da približno petina odraslih ni zadosti pismena, da bi bila lahko kos osnovnim zahtevam današnje družbe. To pomeni skoraj 75 milijonov odraslih v EU. Bolj zanesljive podatke bo oktobra 2013 zagotovil nov program za mednarodno primerjavo kompetenc odraslih.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website