Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 12. julija 2012

Izboljšanje okolja za naložbe v širokopasovne povezave – izjava podpredsednice Kroes

V Evropi smo na pragu novega digitalnega prehodnega obdobja. Nove aplikacije in storitve, od e-zdravja do računalništva v „oblaku“ do internetne televizije, lahko nudijo izjemne koristi za državljane in podjetja ter spodbudijo rast našega gospodarstva. A večine teh novih idej ni mogoče uresničiti na bakrenih širokopasovnih omrežjih ADSL. Pri tej izjemni priložnosti nas omrežja ne smejo ovirati. Potrebujemo naložbe v novo visokohitrostno infrastrukturo. Zato mora biti sektor, ki vzpostavlja to osnovno infrastrukturo – telekomunikacijska podjetja in drugi – nujno močan.

Pred več kot desetimi leti smo uspešno poskrbeli za konkurenco na evropskem trgu telekomunikacijskih omrežij in kot kažejo dosedanji rezultati so posledice tega pozitivne tako za potrošnike kot za podjetja. Vendar prehod na draga nova visokohitrostna omrežja, ki obstajajo skupaj s starimi, predstavlja poseben izziv. Čeprav lahko javni sektor pri tem pomaga, je treba največje izzive reševati z zasebnimi naložbami. Že zdaj pa je jasno, da se bodo investitorji ne glede na omrežje in operaterja vključili šele takrat, ko bodo imeli primerne možnosti za donos glede na prevzeta tveganja.

Komisija je oktobra začela dve javni posvetovanji (glej IP/11/1147) o reguliranem veleprodajnem dostopu do telekomunikacijskih omrežij, stroškovni metodologiji in nediskriminaciji, zagotavljanju skladnosti v Evropi, razvoju enotnega telekomunikacijskega trga in doseganju naših ciljev na področju visokohitrostnih širokopasovnih povezav.

Posvetovanja so sprožila širšo razpravo o vlogi regulative pri spodbujanju konkurence in naložb v prehodnem tehnološkem obdobju. Prejeli smo prispevke Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in nacionalnih regulativnih organov (NRO), sektorskih združenj, vlagateljev, družb ter poglobljene strokovne študije.

Prispevke smo temeljito preučili, tako da lahko zdaj predlagam ukrepe, s katerimi bodo predvsem z naložbami v visokohitrostna širokopasovna dostopovna omrežja naslednje generacije (NGA) zagotovili, da bo Evropa povezana in konkurenčna celina.

Regulativna politika mora ta prizadevanja podpirati in ne zavirati. Dolgoročno stabilna in dosledna evropska ureditev je lahko temelj trajnostne konkurence ter učinkovitih naložb.

Splošne ugotovitve

1) Brez enakih pogojev za vse ni konkurence. Predvsem alternativni operaterji ne bi smeli tekmovati z „zvezanimi rokami“. Prvotni operaterji ne bi smeli diskriminirati med lastnimi maloprodajnimi enotami in enotami drugih operaterjev. Čeprav je resnično enak dostop alternativnih operaterjev do omrežij prvotnih operaterjev v obstoječi regulativni praksi pogosto zapostavljen, so ti verjetno najpomembnejši dejavnik trajnostne konkurence tako na obstoječih kot novih omrežjih.

2) Preveč poseganja omejuje prožnost, kar posledično zmanjšuje obseg in kakovost storitev, ki se zagotavljajo različnim potrošnikom. Zlasti na prehodu iz ene tehnologije v drugo je treba zagotoviti, da lahko nove možnosti izkoristijo tako prvotni operaterji kot tudi vsi drugi. Kolikor bo mogoče, se bomo osredotočili na zagotavljanje zdrave konkurence, zaradi česar bomo morda zmanjšali regulativne posege na drugih področjih.

3) Zavedati se je treba tako neposrednih kot posrednih učinkov urejanja. Na primer, reguliranje cen za bakrena dostopovna omrežja lahko vpliva na cene in donose v drugih infrastrukturah: v novih optičnih omrežjih ali optičnih nadgradnjah (ne glede na operaterja), kabelskih in morda celo brezžičnih omrežij. V določenih okoliščinah bi lahko to izkoristili in se osredotočili na urejanje veleprodajnih cen za temeljne proizvode.

4) Ne smemo ustvarjati zmagovalcev. "Tehnološka nevtralnost" je zgolj drug izraz za to, da ni mogoče z gotovostjo napovedati, katere tehnološke rešitve bodo v prihodnje najboljše ali na kakšen način bodo te rešitve vzajemno delovale in tekmovale. Dodatne rešitve lahko kratkoročno okrepijo šibko povpraševanje. Nove tehnologije, ki združujejo optična in bakrena omrežja ali nadgrajujejo kabelsko televizijo, so na primer lahko zelo stroškovno učinkovite pri zagotavljanju višjih prenosnih hitrosti.

5 ) Na splošno bi morala ureditev veleprodajnih cen dostopa zagotoviti prave signale pri odločanju o „nakupu ali gradnji“. Če se stroški dostopa zaračunavajo na podlagi stroškov zamenjave, lahko to operaterje spodbudi k temu, da zgradijo lastna omrežja in lastna sredstva uporabijo za povečevanje infrastrukturne konkurenčnosti, če je to ekonomsko smiselno. Drugje pa bodo imeli alternativni operaterji še naprej veleprodajni dostop do omrežij prvotnih operaterjev, tako da bodo potrošnikom lahko zagotavljali konkurenčne storitve.

6) Regulativna stabilnost in doslednost v daljšem časovnem obdobju sta vrednoti sami po sebi in odločilni za vzpostavitev zaupanja med komercialnimi vlagatelji in operaterji. Usklajenost enotnega trga je prav tako bistven del enačbe. Dolgoročno bi bilo treba ohraniti dosleden in zanesljiv pristop, vendar mora biti dovolj prožen, da se lahko prilagodi na spreminjajoče se okoliščine.

7) Odgovor na vprašanje, ali bo dvig oziroma padec cen dostopa do bakrenih omrežij spodbudil naložbe v NGA, je zapleten. Različni dejavniki imajo različne učinke in se razlikujejo glede na vpliv, glede na kontekst in glede na njihov vpliv na alternativne in prvotne operaterje. V lanskem oktobru smo preučili nekatere ideje o tem, kako te konkurenčne dejavnike uskladiti. NRO so imeli pomisleke glede povezovanja cen dostopa do bakrenih omrežij z naložbami v NGA, saj bi bilo to v praksi težko izvajati, odprlo pa bi vrata tudi morebitnim špekulacijam.

Še bolj pomembno pa je, da po pregledu vseh dokazov in ob upoštevanju pomembnega konkurenčnega razmerja med bakrenimi omrežji in omrežji NGA nismo prepričani, da bi postopno zmanjšanje cen dostopa do bakrenih omrežij spodbudilo naložbe v NGA. Dejansko opažamo, da naložbe v optična omrežja v nekaterih državah članicah razmeroma dobro napredujejo, saj so cene dostopa do bakrenih omrežij blizu povprečja EU ali nad njim.

Naslednji koraki

Ob upoštevanju teh dejavnikov nameravam pripraviti trajne regulativne smernice, ki bi se uporabljale vsaj do leta 2020. Te smernice bodo omogočile predvsem troje.

Prvič, načrtujem priporočilo o nediskriminaciji. S tem bi poudarili, da je enakost pri udeležbi najboljše zagotovilo za nediskriminacijo ter tako zagotavljanje enakih pogojev dostopa.

Zavedamo se, da je lahko tak pristop drag za obstoječa omrežja, zato bodo morali NRO v teh primerih zelo pazljivo upoštevati načelo sorazmernosti. Vendar sama menim, da ni opravičila za nedoseganje tega standarda v novih sistemih, tj. čim bolj izenačiti pogoje za samozagotavljanje in zagotavljanje proizvodov tretjim osebam, ki iščejo primerljive proizvode dostopa.

NRO bi morali določiti ključne kazalnike uspešnosti na področjih, kot so naročanje, dobava, popravilo okvar in kakovost storitev. To bi podprli s sporazumi o ravni storitev ali jamstvi in s testom tehnične in ekonomske ponovljivosti, s katerim bodo regulativni organi preverili, ali lahko učinkovit konkurent tekmuje z maloprodajno ponudbo prvotnega operaterja, če imata oba enak veleprodajni dostop do proizvodov. Zlasti pri ekonomski ponovljivosti je treba ustrezno določiti predhodni test „cenovnih škarij“. Ta kombinacija ukrepov predstavlja učinkovita alternativna jamstva brez funkcijske ločitve, ki jo razumemo kot ukrep v skrajni sili.

Nadalje načrtujemo ločeno priporočilo glede stroškovne metodologije za regulirani veleprodajni dostop do omrežij, s čimer želimo spodbuditi skladnost in stabilnost v Evropi. Postopno zlivanje bi moralo biti mogoče, ne vidim pa razlogov za dvom v signale, ki jih je mogoče razbrati iz trenutne povprečne cene za dostop do razvezanih bakrenih omrežij v Evropi (okrog 9 EUR na mesec), pri čemer je nekaj lokalnih odstopanj povsem dopustnih.

Na splošno najbolj zanesljive signale za "nakup ali gradnjo" za naložbe v učinkovito alternativno infrastrukturo zagotavlja metoda dolgoročnih prirastnih stroškov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati skupne stroške. Veliko regulativnih organov že uporablja ta pristop ali njegovo različico. Za ustrezno „sodobno ekvivalentno sredstvo“ za izračun stroškov dostopa do bakrenih omrežjih velja optično omrežje, saj danes navsezadnje ni operaterja, ki bi se odločil za gradnjo bakrenega omrežja. Poleg tega bo za potrošnike sčasoma vedno bolj pomembno to, kaj jim nudijo omrežja NGA, tako da se bodo po načelu „kar plačaš, to dobiš“ morale prilagoditi tudi cene dostopa do bakrenih omrežij. Če so cene omrežij NGA regulirane, bi bilo treba pri regulaciji upoštevati naložbena tveganja in zagotoviti celotno povračilo stroškov, vloženih v takšno infrastrukturo, tudi če se stroški v prihodnosti zmanjšajo.

V javnih posvetovanjih smo tudi preučili, ali je treba določene razrede sredstev obravnavati ločeno, na primer sredstva za gradbeniško infrastrukturo, kot je to urejeno v nekaterih državah članicah. Opazili smo, da takšna praksa v teh državah ni povzročila znatnega odstopanja od trenutne evropske povprečne cene za dostop do razvezanih omrežij, v katero sama, kot sem že omenila, ne dvomim.

In navsezadnje so te pobude priložnost, da uvedemo obveznosti, ki bodo najbolj koristile alternativnim operaterjem in prvotnim operaterjem predstavljale čim manjše breme pri običajnih poslovnih dejavnostih. Priporočilo Komisije o NGA iz leta 2010 določa splošno načelo o stroškovno naravnanem veleprodajnem dostopu do omrežij prevladujočih operaterjev, pri čemer veljajo nekatere izjeme.

Ko bodo regulativni organi določili ustrezne pogoje (obveznost enake udeležbe, test ponovljivosti), in ko bo dosežena znatna konkurenca (s strani operaterjev s stroškovno naravnanim dostopom do bakrenih omrežjih v skladu s priporočilom Komisije ali s strani drugih udeležencev, ki uporabljajo drugačno infrastrukturo, npr. kabelsko ali LTE) predlagam, da NRO načela stroškovne naravnanosti pri proizvodih veleprodajnega dostopa omrežij ne uporabljajo takoj.

Ta vprašanja so pomembna in zapletena zato sem sama potrebovala čas za premislek in preučitev številnih prispevkov zainteresiranih strani. Ta priporočila bodo operaterje spodbudila k naložbam, okrepila konkurenco v vseh omrežjih in alternativnim operaterjem omogočila, da ne tekmujejo zgolj s ceno.

Načrte glede urejanja bom kolegom v kolegiju predložila čim prej jeseni v okviru svojega splošnega pregleda o tem, kako lahko Digitalna agenda postane še bolj usmerjena v digitalno rast v Evropi.

Želim, da vsi industrijski akterji jasno slišijo moje sporočilo – naložbe v evropske povezave se vam bodo povrnile, tekmovanje pa je možno na podlagi vaših naložb.

Dodatni ukrepi

Te ukrepe dopolnjuje paket drugih ukrepov, ki lahko Evropo spremenijo v povezano celino. To so med drugim:

  • javna pomoč, tj. državne pomoči nacionalnih ali lokalnih organov ali sredstva EU, kot so instrument za povezovanje Evrope (CEF) ali strukturni skladi. Pomembni so tudi inovativni finančni instrumenti v okviru CEF, ki lahko privlačijo druge tržne vlagatelje. Zato sta Komisijin predlog o CEF in pregled smernic za državne pomoči za širokopasovni dostop ključna za dobro kombinacijo politik.

  • Ukrepi za zmanjšanje stroškov za vzpostavitev omrežij NGA. Pozneje v tem letu bom predložila zakonodajni predlog, ki bo najboljše prakse iz nekaterih regij prenesel na raven EU; na primer boljša ponovna uporaba in skupna uporaba infrastrukture kanalov v vseh sektorjih in lažje pridobivanje dovoljenj.

  • Za hitro vzpostavitev brezžičnih omrežij 4G bom še naprej izvajala program za politiko radiofrekvenčnega spektra. Zlasti nacionalni organi so tisti, ki morajo zagotoviti dovolj spektra po sprejemljivih cenah.

  • Nenazadnje potrebujemo dinamičen enotni trg spletnih vsebin ter novih storitev in aplikacij, ki ljudi ozaveščajo o prednostih hitrejšega dostopa do interneta. Povpraševanje potrošnikov je dejansko tisto, zaradi česar bodo naložbe v omrežja manj tvegane in bolj donosne. Včerajšnji predlog o večozemeljskih licencah za imetnike avtorskih pravic (IP/12/772) je prvi korak k splošnem pregledu o tem, kako pravila o avtorskih pravicah delujejo v digitalni dobi. Že sedaj imamo ambiciozne zakonodajne predloge o varstvu podatkov, spletnem reševanju sporov, pogodbenih pogojih za prodajo na spletu in elektronski identifikaciji; Kmalu pa bomo sprejeli strategijo za računalništvo v oblaku, pobude za plačevanje prek spleta in Direktivo o elektronskem poslovanju, ukrepe za internetno televizijo, smernice za omrežno nevtralnost, zakonodajo o omrežni varnosti in številne druge ukrepe.

Uporabne povezave

Spletna stran Evropske digitalne agende.

Spletna stran komisarke Neelie Kroes.

Spremljajte komisarko Neelie Kroes na Twitterju.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website