Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

MEMO/12/54

Bruselj, 30. januarja 2012

Pogosta vprašanja: program Erasmus

(IP/12/83)

1. Kaj je „študijsko obdobje“ Erasmus in kdo določi njegovo vsebino?

Študijsko obdobje Erasmus traja 3–12 mesecev in je sestavni del študijskih obveznosti na domači univerzi ali drugem visokošolskem zavodu. Uspešno končano študijsko obdobje v tujini se mora v celoti priznati, kakor določa „študijski sporazum“, ki ga podpišejo študent ter matična in partnerska ustanova. Študijski sporazum je neke vrste pogodba, ki jo je treba skleniti pred začetkom študijskega obdobja. V njem se natančno določijo študijski moduli, ki jih bo študent opravil. Ob koncu študija v tujini partnerska ustanova pošlje Erasmus študentu in matični ustanovi poročilo o rezultatih, doseženih pri dogovorjenem študijskem programu v tujini.

Univerze in druge visokošolske ustanove, ki sodelujejo v programu Erasmus, morajo biti nosilke univerzitetne listine Erasmus in priznane s strani državnih organov države, v kateri se nahajajo. Cilj univerzitetne listine Erasmus je, da na podlagi temeljnih načel in obveznosti, ki jih morajo zadevne ustanove upoštevati, zagotavlja kakovost programa.

Študenti, vpisani na visokošolski zavod, ki ima „razširjeno“ univerzitetno listino Erasmus, lahko izkoristijo tudi delovno prakso (kot pripravniki ali stažisti) v podjetju ali organizaciji na tujem. Matična ustanova mora v celoti priznati delovno prakso v tujini na podlagi „sporazuma o usposabljanju“, o katerem se vse stranke dogovorijo pred začetkom obdobja mobilnosti.

2. Kako zaprositi za dotacijo Erasmus za mobilnost študentov?

Študent lahko sodeluje v programu Erasmus, če:

  • je vpisan v formalni študijski program na sodelujočem visokošolskem zavodu, ki se zaključi z nazivom ali diplomo (vključno z doktoratom) v eni od 33 sodelujočih držav (EU 27 ter Hrvaška, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica in Turčija),

  • je končal vsaj prvi letnik visokošolskega študija (ta pogoj ne velja za delovne prakse).

Velika večina univerz v EU in drugih visokošolskih ustanov sodeluje v programu Erasmus. Pisarna za mednarodno sodelovanje ali pisarna Erasmus matičnega visokošolskega zavoda je prva kontaktna točka za informacije o tem, kako pridobiti dotacijo Erasmus. Ponudijo lahko informacije o vseh izmenjavah Erasmus, v katere je ustanova vključena.

3. Koliko študentov je že izkoristilo program Erasmus?

Študentske izmenjave v okviru programa Erasmus so se od začetka v letu 1987 stalno povečevale in pričakuje se, da bo v študijskem letu 2012/2013 skupno število vseh sodelujočih doseglo 3 milijone.

Napredek pri doseganju cilja mobilnosti študentov, ki znaša 3 milijone

Porazdelitev opravljenih študentskih izmenjav ali delovnih praks v podjetjih v tujini v obdobju 2009–2010

4. Koliko znaša dotacija za študente Erasmus?

Povprečna mesečna dotacija Erasmus je v študijskem letu 2009/2010 znašala 254 evrov. Povpraševanje močno presega razpoložljivost dotacij v večini držav. Več kot 213 000 študentov je v obdobju 2009/2010 prejelo dotacije Erasmus za študij ali delovno prakso v tujini, kar je 7,4-odstotno povečanje (in nov rekord) v primerjavi s prejšnjim letom.

Dotacije se študentom dodelijo po izbirnem postopku, ki se opravi na matični visokošolski ustanovi, in njihovem sprejetju na partnersko ustanovo ali v podjetje (za stažiste). Partnerska ustanova gostujočim študentom ne sme zaračunati nobenih šolnin, kar je temeljno načelo Erasmusa.

Znesek dotacije se razlikuje od države do države in ni namenjen kritju vseh stroškov študenta. Njen glavni namen je zmanjšati del razlik v življenjskih stroških v drugi državi.

Evropska komisija določi zgornjo mejo mesečne dotacije na namembno državo. Dejansko višino dotacije pa določijo nacionalni organi, ki izvajajo program Erasmus, in visokošolske ustanove. Večina si prizadeva predvsem za čim večje število upravičencev (študentov in zaposlenih), čeprav se nekateri raje odločijo za višjo dotacijo in manjše število prejemnikov. Nacionalni organi in matične ustanove lahko na primer upoštevajo socialno-ekonomski status študenta in razdaljo med matično in partnersko ustanovo. Dotacije Erasmus se lahko kombinirajo z drugimi sredstvi, ki jih zagotovijo univerza, države članice, regije ali drugi javni ali zasebni subjekti. Čedalje več zasebnih podjetij ponuja dotacije za mobilnost, povečuje pa se tudi število študentov, ki imajo dostop do študentskih posojil pri bankah.

5. Ali je res, da Erasmus podpira tudi mobilnost zaposlenih in jezikovne tečaje?

Drži. Takoimenovane „decentralizirane dejavnosti“ za spodbujanje mobilnosti posameznikov, ki jih izvajajo nacionalni organi v 33 sodelujočih državah, vključujejo mobilnost zaposlenih za poučevanje in usposabljanje Erasmus, intenzivne programe Erasmus in intenzivne jezikovne tečaje Erasmus.

Mobilnost zaposlenih Erasmus

Predavateljsko delo na partnerskih univerzah omogoča učnemu osebju, da v tujini preživi določeno obdobje za poučevanje. Obiski na visokošolski ustanovi v drugi državi lahko trajajo od 1 dneva (najmanj 5 učnih ur) do 6 tednov. Cilj je spodbujanje odličnosti v poučevanju in mednarodnega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami. Mobilnost zaposlenih znaša 8 % celotnega proračuna Erasmus. V študijskem letu 2009/2010 je Erasmus financiral 29 031 gostujočih predavanj in 8 745 usposabljanj. Usposabljanje za zaposlene je na voljo tudi neučiteljem.

Rast mobilnosti zaposlenih od 2007/2008 do 2009/2010

Intenzivni programi Erasmus in intenzivni jezikovni tečaji Erasmus

Intenzivni programi so krajši študijski programi, ki združujejo študente in učno osebje visokošolskih ustanov v vsaj treh sodelujočih državah. Vključujejo tematsko delo in trajajo od 10 zaporednih celih dni do 6 tednov. Namen je spodbujanje poučevanja tem, ki drugače morda ne bi bile poučevane na posameznih visokošolskih ustanovah, ter omogočiti študentom in profesorjem, da sodelujejo v večnacionalnih skupinah. Glavne značilnosti intenzivnih programov Erasmus so inovativni inter- in multidisciplinarni pristopi. V obdobju 2009/2010 je 12 606 študentov in 4 378 učiteljev sodelovalo v 384 intenzivnih programih.

Intenzivni jezikovni tečaji Erasmus. Ta pobuda podpira specializirane tečaje za manj razširjene in poučevane jezike. Organizirajo se v državah, kjer se ti jeziki uporabljajo za poučevanje na visokošolskih ustanovah. Angleščina, nemščina, francoščina in španščina (kastiljščina) niso upravičene za intenzivne jezikovne tečaje Erasmus. Cilj tečajev je jezikovna in kulturna priprava prihodnjih študentov Erasmus v partnerski državi za obdobje mobilnosti. V obdobju 2009/2010 je 5 386 študentov sodelovalo v 361 intenzivnih jezikovnih tečajih Erasmus.

Drugi ukrepi

„Centralizirane dejavnosti“, kot so omrežja, večstranski projekti in spremljevalne dejavnosti, upravlja Izvajalska agencija EU za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo. Služijo za razvoj posebnih dejavnosti med visokošolskimi zavodi in drugimi zainteresiranimi stranmi (na primer podjetji) za posodobitev različnih vidikov visokošolskega izobraževanja ter izvajanje in dopolnjevanje politike v tem sektorju.

Poudarek financiranih projektov Erasmus za sodelovanje med univerzami od leta 2007 do leta 2010

Prednostna področja visokošolskega izobraževanja, obravnavana v okviru projektov sodelovanja Erasmus od leta 2007 do leta 2010

6. Kakšna je vloga držav članic v programu Erasmus?

Države članice EU so udeležene na različnih ravneh. Prvič, vsaka država članica pošlje svoje nacionalne predstavnike ministrstev na Svet Evropske unije, kjer sprejemajo zakonodajo in koordinirajo politike, vključno s programom vseživljenjskega učenja, katerega del je Erasmus. Proračun za program Erasmus skupaj sprejmeta Svet in Evropski parlament za sedemletno obdobje. Trenutno financiranje Erasmusa znaša okrog 450 milijonov evrov na leto. Drugič, nacionalni organi sofinancirajo tekoče stroške nacionalnega urada in nadzor izvajanja programa Erasmus v svoji državi. Evropski komisiji pri izvajanju programa vseživljenjskega učenja pomaga Odbor za vseživljenjsko učenje, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. Prav tako pa morajo nacionalni organi priznati visokošolske ustanove, da lahko pridobijo univerzitetno listino Erasmus in sodelujejo v programu Erasmus.

7. Kaj je Erasmus za vse?

Erasmus za vse je nov program za finančno podporo, ki ga Evropska komisija predlaga za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Začel naj bi se leta 2014 in bistveno povečal sredstva za razvoj znanja in spretnosti. Erasmus za vse izhaja iz predpostavke, da je naložba v izobraževanje in usposabljanje ključna za razvoj potenciala ljudi, da lahko obogatijo svoj osebni razvoj, pridobijo nove spretnosti in izboljšajo svoje poklicne možnosti.

Erasmus za vse bo imel poenostavljeno strukturo, ki bo izboljšala učinkovitost. To bo pomenilo več dotacij za študente, stažiste, učitelje in druge. Možnosti za mobilnost in sodelovanje bodo v okviru novega programa bistveno okrepljene: več sredstev bo zlasti na voljo za študij, usposabljanje, poučevanje in prostovoljno delo v tujini za visokošolske študente in udeležence poklicnega usposabljanja, stažiste, učitelje, vodje usposabljanja in mladinske delavce. Prav tako bo več priložnosti za izobraževalne in mladinske ustanove, da stopijo v partnerstva z namenom izmenjave dobrih praks ter vzpostavijo sodelovanje s podjetji za spodbujanje inovativnosti in zaposljivosti ter večjo podporo platformam IT, kot je e-twinning, kar bo šolam in drugim učnim ustanovam omogočilo, da se tesneje povežejo prek spleta.

8. V čem se Erasmus za vse razlikuje od trenutnih programov?

Glavni cilj ostaja isti: izboljšati razvoj in spretnosti ljudi, kar bi povečalo njihovo zaposljivost, ter prispevati k modernizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja. Erasmus za vse bi sedem obstoječih programov nadomestil z enim: združil bi obstoječi program vseživljenjskega učenja (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig), Mlade v akciji in pet programov mednarodnega sodelovanja (Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edulink in program za sodelovanje z industrializiranimi državami).

Glavni cilji obstoječih programov bodo ostali (tj. učna mobilnost, projekti sodelovanja in podpora za reformo politike), vendar bodo okrepljeni ukrepi, kjer je sistemski učinek najmočnejši in kjer obstaja jasna dodana vrednost EU. Obstajajo tudi številni novi inovativni predlogi, kot je jamstvena shema Erasmus za posojila študentom magistrskega študija, zavezništva znanja in zavezništva sektorskih spretnosti. Enoten program bo prinesel enostavnejša pravila uporabe in postopke ter zmanjšal razdrobljenost in podvajanje. (Glej IP/11/1398).

Od leta 2007 je povprečno 400 000 ljudi na leto prejelo dotacije EU za raziskave, usposabljanje in prostovoljno delo v tujini. Po predlogu Komisije naj bi se to število skoraj podvojilo.

O predlogu Erasmus za vse zdaj razpravljata Svet (27 držav članic) in Evropski parlament, ki bosta dokončno odločila o proračunskem okviru za obdobje 2014–2020.

9. Kdo ima koristi od programa Erasmus?

Ciljna skupina

Cilji

Proračun 2009/10

Delež proračuna 2009/10

Število udeležencev
2009/10

Proračun* 2012

Število udeležencev*
2012/2013

Visokošolski študenti

Študenti pridobijo novo znanje in razvijejo ključne uporabne kompetence s študijem ali delovno prakso v tujini;

študenti so dobro pripravljeni za prihodnje potrebe trga dela;

izboljšane jezikovne spretnosti in kulturno razumevanje.

330 milijonov EUR

77 %

213 000 študentov

(približno 20 % opravilo delovno prakso v tujini

450 milijonov EUR

280 000 študentov


(30 % na delovni praksi v tujini)

Visokošolsko učno osebje

Izboljšana kakovost poučevanja z izmenjavo najboljših praks in inovativnimi učnimi pristopi s kratkimi obiski za poučevanje ali usposabljanje v tujini.

21 milijonov EUR

5 %

30 500 obiskov na tujem za učitelje

28 milijonov EUR

40 000 obiskov na tujem za učitelje

Visokošolsko neučno osebje

Spodbujanje mednarodnega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami s kratkimi obiski za usposabljanje.

5 milijonov EUR

1 %

7 000 obiskov na tujem za neučno osebje

7 milijonov EUR

9 500 obiskov na tujem za neučno osebje

Visokošolske ustanove

Spodbujanje modernizacije in privlačnosti;

spodbujanje mednarodne akademske mobilnosti in sodelovanja;

usklajevanje programov izobraževanja in usposabljanja s potrebami trga dela;

ustvarjanje možnosti za skupno poučevanje o posebnih predmetih.

70 milijonov EUR*

16 %*

3000 ustanov

90 milijonov EUR

ni relevantno

Javni organi, združenja in drugi zainteresirani

Spodbujanje teh subjektov, da bi prispevali k modernizaciji visokošolskih ustanov s projekti sodelovanja in pobudami, kot so komunikacija, ankete in raziskave.

3 milijone EUR*

1 %*

ni relevantno

4,5 milijona EUR

ni relevantno

Zasebni sektor

Povečevanje konkurenčnosti podjetij z izmenjavo znanja, vključno s poučevanjem na visokošolskih ustanovah;

izboljševanje strokovnih spretnosti in zaposljivosti stažistov;

vključevanje delodajalcev in ustanov trga dela v pripravo in izvedbo inovativnih programov.

1 milijon EUR*

<1 %*

27 000 gostujočih podjetij/organizacij

1,5 milijona EUR

ni relevantno

* ocene

10. Kje so statistični podatki o programu Erasmus

Statistični podatki o programu Erasmus so na voljo na naslednji spletni strani ali v knjižici „Erasmus – facts, figures & trends – The European Union support for student and staff exchanges and university cooperation in 2009/2010“:

Statistični podatki: http://ec.europa.eu/education/erasmus/doc920_en.htm

Knjižica: http://ec.europa.eu/education/pub/pdf/higher/erasmus0910_en.pdf

Priloga 1

Ambasadorji Erasmusa

„Ambasadorji Erasmusa“ so bili izbrani v 33 državah, ki sodelujejo v programu. V vsaki državi sta bila kot predstavnika izbrana po en študent in en zaposleni na podlagi učinka, ki ga je Erasmus imel na njihovo poklicno in zasebno življenje. Njihova naloga je spodbuditi druge študente in zaposlene, da izkoristijo ponujene priložnosti.

Country

Student Ambassador

Staff Ambassador

BE

Marc GOFFART
from University of Ghent
in 1990 (3 months)
to Free University of Amsterdam (Netherlands)

Hugo MARQUANT
Head of International Office and Erasmus Coordinator (1986-2003)
Léonard de Vinci University College

BG

Boryana KLINKOVA
from Burgas Free University
in 2001 (3 months)
to Chemnitz University of Technology (Germany)

Rumyana TODOROVA
Vice-Rector for International Relations
University of Shumen

CZ

Tomas VITVAR
from Czech Technical University in Prague
in 2000 (6 months)
to Cork Institute of Technology (Ireland)

Milada HLAVÁČKOVÁ
Erasmus department coordinator since 1998/99
VŠB – Technical University of Ostrava

DK

Nina SIIG SIMONSEN
from Roskilde University
in 2009 (4 months)
to Mykolas Romeris University (Lithuania)

Connie VÆVER
Lecturer
VIA University College (TEKO Design)

DE

Katja KROHN
from University of Greifswald
in 2007 (5 months)
to University of Oviedo (Spain)

Christiane BIEHL
LLP/Erasmus institutional coordinator since 1997
University of Cologne

EE

Helen MARGUS
from Tallinn University
in 2005 (5 months)
to University of Ioannina (Greece)

Sirje VIRKUS
Lecturer and Erasmus departmental coordinator
Tallinn University

IE

Jessica GOUGH
from University of Limerick
in 2009 (5 months)
to Autonomous University of Barcelona (Spain)

Miriam BRODERICK
Head of Department of Languages and Cultural Studies
Dublin Institute of Technology

EL

Maria KALIAMBOU
from Aristotle University of Thessaloniki
in 1995 (6 months)
to Ludwig-Maximilians-University of Munich (Germany)

Katerina GALANAKI-SPILIOTOPOULOS
Head of International Relations / LLP/Erasmus ECTS institutional coordinator
Athens University of Economics and Business

ES

Tomás SÁNCHEZ LÓPEZ
from Polytechnic University of Valencia
in 2002 (1 year)
to Helsinki Metropolia University of Applied Sciences (Finland)

Fidel CORCUERA MANSO
Vice-Rector of International relations
University of Zaragoza

FR

Julien PEA
from University of Franche-Comté
2003 (9 months)
to University of Birmingham (UK)

Nathalie BRAHIMI
Lecturer
Lycée Ozenne

IT

Maurizio OLIVIERO
from University of Perugia
in 1988 (9 months)
to University of Alicante (Spain)

Ann Katherine ISAACS
Lecturer
University of Pisa

CY

Stavroulla ANTONIOU
from University of Cyprus
in 2004 (6 months)
to Roma Tre University (Italy)

Maria HADJIMATHEOU
LLP/Erasmus institutional coordinator
University of Cyprus

LV

Madara APSALONE
from University of Latvia
in 2006 (5 months)
to Copenhagen Business School (Denmark)

Aleksejs NAUMOVS
Rector
Art Academy of Latvia

LT

Tadas ZUKAS
from Mykolas Romeris University
in 2001 (6 months)
to Christian Albrechts University of Kiel (Germany)

Vilma LEONAVICIENE
Lecturer
Vilnius Pedagogical University

LU

Matthieu CISOWSKI
from Paris IV – Sorbonne
in 2000
to Bremen University (Germany)

Lucien KERGER
Vice-President
University of Luxembourg

HU

Piroska BAKOS
from University of Pécs
in 1998
to European University Viadrina Frankfurt Oder (Germany)

Mária DUDÁS
Lecturer and institutional coordinator
Óbuda University

MT

David FRIGGIERI
from University of Malta
in 2000 (7 months)
to University of Rennes I (France)

John SCHRANZ
Lecturer
University of Malta

NL

Désirée MAJOOR
from Utrecht University
in 1987 (6 months)
to Bologna University (Italy)

Bram PEPER
Lecturer
Erasmus University Rotterdam

AT

René KREMSER
from Vorarlberg University of Applied Sciences
in 2005 (5 months)
to VAMK University of Applied Sciences (Finland)

Elena LUPTAK
Docent and Erasmus departmental coordinator
Konservatorium Wien University

PL

Diana DMUCHOWSKA
from Medical University of Bialystok
in 2005 (1 year)
to University of Duisburg-Essen (Germany)

Ryszard ZAMORSKI
Vice-Dean
Bydgoszcz University of Technology and Life Sciences

PT

Filipe ARAÚJO
from Catholic University of Portugal
in 1999 (10 months)
to LUMSA University (Italy)

José MARAT-MENDES
Lecturer
New University of Lisbon

RO

Laura Adelina POPA
from Academy of Economic Studies Bucharest
in 2008 (10 months)
to Istanbul University

Ion VISA
Rector
Transilvania University of Brasov

SI

Jure KUMLJANC
from Faculty of Tourism Studies Portorož
in 2007 (6 months)
to University College Birmingham (UK)

Vesna RIJAVEC
Lecturer
University of Maribor

SK

Jana VITVAROVÁ
from University of Žilina
in 2000 (5 months)
to National Institute of Telecommunications, Evry (France)

Jozef RISTVEJ
Vice-Dean for Development and International Relations
University of Žilina

FI

Elina YLIPELKONEN
from Seinäjoki University of Applied Sciences
in 2006
to Protestant University of Applied Sciences Berlin (Germany)

Paula PIETILÄ
Disability Coordinator
University of Turku

SE

Karl-Fredrik AHLMARK
from University of Gothenburg
in 2008 (6 months)
to Loughborough University (UK)

Hans ÅHL
Swedish and Swedish as a second language
Erasmus Intensive Language Course coordinator
Mid Sweden University

UK

Kate SAMWAYS
from Cardiff University
in 2008 (10 months)
to IT Institute for the Disabled in Aveyron (France) and Ca' Foscari University Venice (Italy)

Julia KENNEDY
Erasmus institutional coordinator
Robert Gordon University

HR

Jelena SIMIĆ
from University of Rijeka
in 2010 (4 months)
to University of Wrocław (Poland)

Katica ŠIMUNOVIĆ
Erasmus Faculty coordinator
Josip Juraj Strossmayer University of Osijek

TR

Begum YURDAKOK
from Ankara University
in 2004 (9 months study exchange) and in 2008 (10 months training exchange)
to University of Bologna (Italy) and Karolinska Institut Stockholm (Sweden)

Mr. Mustafa ÇOBAN
Lecturer
Akdeniz University Vocational High School of Health Services

IS

Ásgerður KJARTANSDÓTTIR
from University of Iceland
in 1997 (5 months)
to Umeå University (Sweden)

Guðmundur HÁLFDANARSON
Lecturer
University of Iceland

LI

Gerold BÜCHEL
from University of Liechtenstein
in 2001 (6 months)
to Catholic University of Lyon (France)

Hansjörg HILTI
Lecturer
University of Liechtenstein

NO

Frederik STRAND SARDINOUX
from INSA Toulouse
in 2008 (6 months)
to Norwegian University of Science and Technology

Wolfgang LASCHET
EU Programme coordinator
Norwegian University of Science and Technology

CH

Marco AMHERD
from Zurich University of the Arts
in 2011 ( 10 months)
to CESMD Toulouse (Centre d'Etudes supérieures Musique et Danse)

Antoinette CHARON WAUTERS
Lecturer and International Relations coordinator
University of Lausanne


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site