Navigation path

Left navigation

Additional tools

Finančna uredba: kaj je novega za upravičence do sredstev EU?

European Commission - MEMO/12/501   27/06/2012

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 27. junija 2012

Finančna uredba: kaj je novega za upravičence do sredstev EU?

Zakaj je treba spremeniti proračunska pravila in pravila o porabi v finančni uredbi?

Komisija nenehno ocenjuje, kako upravlja sredstva EU, pri čemer upošteva izkušnje iz preteklosti, povratne informacije končnih uporabnikov in zainteresiranih strani ter potrebo po posodabljanju finančnih pravil. Poleg tega je predpisano, da je treba finančno uredbo in njena izvedbena pravila pregledati vsaj enkrat na tri leta.

Prav tako je za premagovanje gospodarske krize med drugim treba razmisliti, kako bi bila lahko poraba sredstev EU enostavnejša, odgovornejša, uspešnejša in učinkovitejša.

Poleg tega je treba omeniti, da se te spremembe tako za upravičence kot za organe, ki zagotavljajo finančna sredstva, uvajajo dovolj zgodaj pred začetkom izvajanja programov porabe v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, ki je trenutno v razpravi.

Kateri so cilji tega pregleda?

EU posodablja svoje finančne postopke, da bi bolje prispevali k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Spremembe se osredotočajo na tri področja:

1. poenostavitev: zmanjšanje upravnih bremen in skrajšanje upravnih postopkov ter preusmeritev poudarka z upravnega dela na izvajanje;

2. odgovornost: zagotavljanje boljšega finančnega poslovodenja in okrepljene zaščite finančnih interesov EU;

3. inovacije: uvedba finančnih mehanizmov, ki bodo omogočili uporabo sredstev tretjih oseb kot finančnega vzvoda za sredstva EU.

Nekaj glavnih novosti

Preusmeritev poudarka v sistemu donacij z zahtevkov za povračilo stroškov na plačila za doseganje rezultatov: pavšalni zneski, pavšalno financiranje, stroški na enoto

V večini primerov so donacije EU povračila deleža dejanskih stroškov, ki jih je imel upravičenec. To vključuje dolgotrajne postopke za upravičenca, ki mora podrobno razčleniti vse odhodke, in za Komisijo, ki mora nato preveriti projekt ne le glede doseganja rezultatov, ampak tudi glede upravičenosti vseh stroškov, za katere se zahteva povračilo.

Poenostavitev zajema predvsem možnosti, ki se lahko uporabijo namesto dejanskih stroškov, tj. pavšalne zneske (plačila za dosežene rezultate), pavšalno financiranje (odstotke za kritje nekaterih kategorij stroškov) in stroške na enoto (mere na enoto, npr. delovni dan):

  • odpravljen bo zgornji prag za posamezen pavšalni znesek (trenutno 25 000 EUR) – namesto tega bo Komisija določila zneske glede na vrsto programa,

  • z upravičenci se bo mogoče dogovoriti, da se pavšalni zneski, pavšalno financiranje in stroški na enoto izračunajo na podlagi preteklih podatkov ali običajne računovodske prakse upravičencev – to velja zlasti za pristop t. i. povprečnih stroškov osebja pri financiranju raziskav,

  • za subjekte, kot so lastniki malih in srednjih podjetij ali samozaposlene osebe, ki ne prejemajo redne plače, bo mogoče kot podlago za plačilo določiti stroške na enoto (npr. dnevno tarifo).

Z okrepitvijo uporabe teh enostavnejših oblik se bo poudarek preusmeril z dokazovanja upravičenosti stroškov na dokazovanje dogovorjenih rezultatov dejavnosti, za katere se porabijo prispevki iz proračuna EU.

Krajši plačilni roki

Upravičenci bodo imeli pravico, da prejmejo denarna sredstva, do katerih so upravičeni, v 30, 60 ali 90 dneh, odvisno od tega, kako zahtevno bo preveriti končne rezultate glede na pogodbene obveznosti. Komisija sicer trenutno prostovoljno uporablja podobne roke, nove določbe pa bodo pomenile, da bo v primeru neupoštevanja roka upravičenec upravičen do zamudnih obresti.

Ciljni in okvirni rok za dodelitev donacij

V razpisih za zbiranje predlogov bo naveden načrtovani datum, ko naj bi bili vlagateljem sporočeni rezultati ocene. Praviloma bo moral biti ta datum v šestih mesecih po zaključku razpisa. V razpisih bo prav tako naveden načrtovani datum, ko naj bi bili z uspešnimi vlagatelji sklenjeni sporazumi o donaciji (oz. ko naj bi bili uspešni vlagatelji uradno obveščeni o sklepih o donaciji). Praviloma bo moral biti ta datum v treh mesecih po sporočilu o rezultatih ocene.

Če bodo okvirni roki prekoračeni, bo moral pristojni uradnik Komisije (v finančni uredbi opredeljen kot „odredbodajalec na podlagi prenosa“, navadno generalni direktor) v svojem letnem poročilu o dejavnostih pojasniti razloge za to in po potrebi predlagati ustrezne popravne ukrepe. To določba naj bi pospešila fazi ocenjevanja projektov in sklepanja pogodb zanje.

Odprava obveznosti ustvarjanja in vračanja obresti na „predhodno financiranje“

Upravičencem do sredstev EU ne bo več treba odpirati ločenih obrestovanih bančnih računov. Poleg tega obresti, tudi če bodo nastale, ne bo treba vračati Komisiji EU, niti se ne bodo obravnavale kot prihodki projekta.

S tem bo odpravljeno upravno breme, ki so ga na javnem posvetovanju leta 2009 pred pripravo predloga Komisije iz leta 2010 pogosto kritizirali upravičenci do donacij in zainteresirane strani, zlasti raziskovalna skupnost (npr. EARTO, FFG) in nevladne organizacije (npr. mreža Euclid, TSEN, VOICE).

Manj administrativnih zahtev za večje število donacij nizkih vrednosti

Upravičencem, ki vložijo vloge za donacije v višini do 25 000 EUR, že zdaj ni treba predložiti nekaterih dokumentov. Ta prag bo zvišan na 60 000 EUR.

Za take donacije ne bo mogoče zahtevati nobenih jamstev za predhodno financiranje; upravičenec bo svoj pravni status ter finančno in poslovno sposobnost potrdil s častno izjavo, ne da bi mu bilo treba predložiti kakršna koli dokazila, in ne bo potreboval nobenega potrdila, da ni v katerem od položajev za izključitev iz dodelitve donacije. Prav tako za take donacije ne bo veljalo načelo nepridobitnosti.

Ti zneski bodo veljali za vsakega upravičenca posebej, kar bi bilo lahko relevantno za ukrepe z več upravičenci, ki delujejo kot konzorcij.

Nadaljnja poenostavitev in večja prožnost pravil za donacije

Trenutno so t. i. kaskadne donacije (nadaljnje donacije), ko upravičenec do donacije na podlagi lastnega razpisa za zbiranje predlogov naknadno izbere nadaljnje upravičence, omejene z zgornjim pragom za skupni znesek nadaljnjih donacij. To omejuje možnosti za vključevanje partnerjev s posebnim strokovnim znanjem, ki so bili na začetku spregledani. Ta zgornja meja bo odpravljena.

DDV in sredstva EU

Trenutno veljavno pravilo, da je DDV lahko upravičen strošek, če na podlagi zakonodaje o DDV ni izterljiv, je načeloma ohranjeno. Vendar bodo poleg tega javni organi lahko obravnavali DDV kot upravičen strošek pri dejavnostih, ki jih ne opravljajo v funkciji javnih organov.

Opredelitev dobička iz donacije je bolje pojasnjena, pri čemer so bile upoštevane razprave z zainteresiranimi stranmi. Dobiček je tako opredeljen kot presežek prejemkov ukrepa glede na upravičene stroške. Komisija bo izterjala le delež dobička, ki ustreza deležu EU pri financiranju ukrepa.

Pravila o prispevkih v naravi, ki se lahko uporabijo za dokazovanje sofinanciranja, so enostavnejša, zlasti za donacije v višini do 60 000 EUR.

Kar zadeva donacije za poslovanje, jih ne bodo več treba postopoma zniževati. Tudi ustvarjene rezerve upravičenca do donacije za poslovanje se pri izračunu dobička ne bodo upoštevale.

Javna naročila

Pravila o javnih naročilih na splošno temeljijo na direktivah EU o javnih naročilih. Zato so možnosti za spremembe precej omejene:

  • jamstva ne bodo potrebna v vseh primerih, temveč bodo odvisna od ocene tveganja,

  • postopki za javna naročila pod pragovi iz direktiv EU o javnih naročilih bodo enostavnejši,

  • skupna javna naročila ne bodo mogoča le z državami članicami, ampak tudi z državami Efte in državami kandidatkami, kadar bo to predvideno v mednarodnem sporazumu.

Informacijska tehnologija

Z upravičenci in drugimi organi bi bilo treba vedno bolj komunicirati po elektronski poti. Za spodbujanje hitrejše in brezpapirne komunikacije je bilo dodanih več konkretnih določb, na primer v zvezi z donacijami in javnimi naročili.

Dobro upravljanje in pravna sredstva

Predlogi ali ponudbe s pomanjkljivo ali nejasno dokumentacijo v prihodnje ne bodo več takoj zavrnjeni. Vlagatelji oz. ponudniki bodo imeli možnost, da predložijo manjkajoče informacije ali zagotovijo pojasnila, ki pa ne bodo smeli spreminjati predloga oz. ponudbe. Poleg tega bo moral organ, ki zagotavlja finančna sredstva, v akt, ki ima negativne posledice za državljana, vključiti informacije o možnih pravnih sredstvih za izpodbijanje takega akta.

Kako izboljšati uspešnost in učinkovitost sistema nadzora nad sredstvi EU?

Države članice bodo morale prevzeti večjo odgovornost za upravljanje sredstev EU

V skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju EU morajo države članice sodelovati s Komisijo pri izvrševanju proračuna EU. Do 80 % odhodkov iz proračuna EU upravljajo države članice v okviru t. i. deljenega upravljanja na področjih, kot so kmetijstvo, rast in pomoč za zaposlovanje regijam EU (strukturna sklada). V kmetijstvu nacionalne plačilne agencije dajo uradno zagotovilo za denarna sredstva EU, ki jih porabijo. To je prispevalo k zmanjšanju možnosti napak.

Po novih pravilih bodo tudi upravljavci nacionalnih skladov za strukturna in druga sredstva EU v okviru deljenega upravljanja izdajali letne izjave o upravljanju, ki bodo predmet neodvisne revizije.

Nadaljnji ukrepi za okrepitev odgovornosti, dobrega finančnega poslovodenja ter zaščite finančnih interesov EU

Določbe o posrednem upravljanju, ko sredstva EU izvršujejo nacionalne agencije držav članic, tretje države, mednarodne organizacije ali drugi pooblaščeni organi, bodo usklajene in racionalizirane.

Kadar se lahko pričakuje, da se bodo napake, ugotovljene pri preverjanjih nekaterih dejavnosti, ki jih izvaja upravičenec, pojavljale tudi pri drugih podobnih ukrepih istega upravičenca, se lahko ugotovitve glede takih napak razširijo tudi na te podobne dejavnosti. To lahko vodi do nadaljnjih izterjav in zagotavlja večjo spodbudo za skladnost s pravili EU za financiranje.

Terjatve EU bodo obravnavane enako kot enakovredne terjatve držav članic v stečajnih postopkih.

Kot dodaten ukrep za odvračanje od zlorabe sredstev EU se odločitve o sankcijah za take zlorabe odslej lahko objavijo.

Inovativni finančni mehanizmi, ki omogočajo uporabo finančnega vzvoda za sredstva EU

Finančni instrumenti kot finančni vzvod za sredstva EU

Finančni instrumenti, tj. podporni ukrepi v obliki posojil, kapitalske udeležbe, vključno z rizičnim kapitalom, ali jamstev, se uporabljajo in znatno prispevajo k ciljem politik EU.

Nova finančna uredba zagotavlja trden in usklajen okvir zanje. Poleg tega se bo z okrepitvijo uporabe teh instrumentov povečal učinek finančnega vzvoda in s tem učinkovitost sredstev EU. Nova pravila bodo olajšala tudi partnerstva s skupino Evropske investicijske banke.

Nagrade

Nagradam, ki so se do zdaj obravnavale kot posebne donacije, bo namenjene več pozornosti. Dodeljevala jih bo Komisija, in sicer na podlagi ocene prispevkov na natečajih. Nagrade se bodo lahko uporabljale tudi kot priznanje za pretekle prispevke k politikam EU. Nagrade za spodbujanje pa bodo po uvedbi lahko dejansko spodbujale veliko število nagrade željnih k ustvarjalnosti in iskanju inovativnih rešitev obstoječih problemov.

Javno-zasebna partnerstva

Pri javno-zasebnih partnerstvih bosta uvedeni dve novosti: možnost ustanavljanja posebnih organov, pooblaščenih za izvajanje javno-zasebnih partnerstev, katerih delovanje bodo urejala finančna pravila, ki bodo temeljila na vzorčni finančni uredbi, in možnost, da javno-zasebna partnerstva izvajajo osebe zasebnega prava v okviru posrednega upravljanja.

Skrbniški skladi EU

Skrbniški skladi na področju zunanjih ukrepov zajemajo združena sredstva več donatorjev, zlasti EU, držav članic, tretjih držav, mednarodnih organizacij ali zasebnih donatorjev, kot so državljani, katerih namen je podpora dogovorjenim ciljem. Nanašajo se lahko na primer na boj proti določeni bolezni ali se osredotočajo na zagotavljanje pomoči, na primer pri naravnih nesrečah.

Nova finančna uredba bo EU omogočila ustanavljanje takih skrbniških skladov. Upravljala jih bo Komisija, delovali pa bodo v skladu z enako visokimi standardi odgovornosti, kot se uporabljajo za proračun EU. Urejali jih bodo akti o ustanovitvi, ki bodo odražali dogovor donatorjev o ciljih in upravljanju skrbniškega sklada EU. Ta nova možnost ustanavljanja skrbniških skladov EU bo povečala evropsko usklajevanje finančne podpore na področju zunanjih ukrepov ter poleg tega okrepila prepoznavnost zunanje pomoči EU in držav članic.

Kaj sledi?

Finančna uredba določa načela proračuna EU in ureja načine njegove porabe. Po tem političnem dogovoru bo finančna uredba uradno sprejeta po poletnem premoru. Hkrati bo Komisija sprejela pravila za njeno uporabo, tj. delegirani akt v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem bodo določene podrobnosti in ki bo nadalje prispeval k ciljem pregleda. Večina pravil iz tega svežnja se bo uporabljala od 1. januarja 2013. Zakonodajni postopek se je začel s predlogom Komisije COM(2010) 815 final z dne 22. decembra 2010.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website