Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija

MEMO

Bruselj, 27. junija 2012

Evropska komisijao predstavila temelje za gospodarsko rast

Voditelji evropskih držav se bodo 28. in 29. junija sestali na zasedanju Evropskega sveta, da bi se dogovorili o zajetnem svežnju ukrepov za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest v Evropski uniji.

Sveženj, imenovan „Pakt za rast in delovna mesta“, se opira na pomembne ukrepe, ki jih je v zadnjem času sprejela Evropska komisija. Komisija je namreč v dveh letih izvajanja strategije Evropa 2020 uvedla vrsto pobud, namenjenih premagovanju krize, ponovnemu zagonu rasti ter ustvarjanju številnejših in kakovostnejših delovnih mest v EU. V tem odločilnem trenutku evropskega povezovanja je potreben prehod v novo fazo procesa oblikovanja pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva EU.

V nadaljevanju je predstavljen pregled nekaterih glavnih pobud, ki jih je pripravila Komisija in za katere pričakuje, da jih bo Evropski svet v celoti podprl s sprejetjem Pakta za rast in delovna mesta.

Strategija Evropa 2020

Evropa 2020 je dolgoročna strategija EU za rast, ki jo je pred dvema letoma na podlagi predloga Komisije odobril Evropski svet. V osnovi ta strategija določa motorje rasti EU v tem desetletju, pri tem pa se osredotoča na nove rešitve in strukturne reforme. Opira se na načela pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter pri tem določa pet ključnih ciljev na področju zaposlovanja, raziskav in inovacij, izobraževanja, zmanjševanja revščine ter podnebnih sprememb in energije. Strategija je še vedno aktualna in bi morala države članice spodbujati k temu, da v skupno dobro stopajo po isti poti. Njeno izvajanje je bistveno za spodbuditev evropskega potenciala rasti. Napredek pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 se zagotavlja z mehanizmom usklajevanja politik, ki je znan kot evropski semester.

Priporočila za posamezne države

Vsaka država članica izvaja strategijo Evropa 2020 na nacionalni ravni, in sicer z letnim programom reform, v katerem upošteva svoje izzive. Komisija na podlagi analize nacionalnih reformnih programov, ki se navezujejo na gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja, ter programov držav članic za stabilnost in konvergenco, ki obravnavajo proračunsko strategijo, vsako leto izda 28 priporočil za države – 27 za države članice ter enega za evroobmočje kot celoto. V teh priporočilih so opisani ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi dosegli zadane strateške cilje na področjih, kot so proizvodni trgi in trg dela, pokojnine, izobraževanje, davčni sistem ter proračunska politika. Priporočila za države za leto 2012 so bila objavljena 30. maja, Evropski svet pa naj bi jih potrdil na zasedanju 28. in 29. junija. Nato bodo formalno sprejeta na julijskem zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve.

„Zakonodajni dvojček“ o proračunskem nadzoru [ECFIN]

Na področju proračunske politike sta bila sprejeta dva osnutka uredb, ki dodatno krepita usklajevanje v evroobmočju. Komisija ju je predstavila 23. novembra 2011 (glej MEMO/11/822), opirata pa se na „zakonodajni šesterček“, tj. šestdelni zakonodajni sveženj, ki je začel veljati 13. decembra 2011 (glej MEMO/11/898).

Osnutek prve uredbe iz tega dvojčka je namenjen krepitvi proračunskega nadzora na podlagi skupnega časovnega načrta in skupnih pravil, ki bodo omogočali bolj dinamično zgodnje predhodno spremljanje in oceno proračunov držav članic evroobmočja. Zgodnja ocena bo omogočala uspešnejše preprečevanje proračunskih odstopanj v eni državi članici in s tem povezanih možnih posledic na njene gospodarske partnerice. Druga uredba naj bi izboljšala nadzor nad finančno najbolj ranljivimi državami članicami evroobmočja.

„Zakonodajni dvojček“ trenutno proučujeta Evropski parlament in Svet ministrov, Komisija pa si prizadeva, da bi bila njena ambiciozna predloga zakonodajnih aktov čim prej sprejeta.

Nadaljnji razvoj enotnega trga [MARKT]

Komisija je od sprejetja Akta za enotni trg 13. aprila 2011 pripravila 12 napovedanih ključnih zakonodajnih predlogov (glej IP/11/469, MEMO/11/239 in IP/12/187) ter 30 dodatnih ukrepov za spodbujane rasti, ustvarjanje delovnih mest in krepitev zaupanja v enotni trg.

Izredno pomembno je, da se pogajanja o teh 12 ključnih „vzvodih“ zaključijo še pred koncem leta. Le tako bo namreč več kot 21 milijonov evropskih podjetij in 500 milijonov evropskih potrošnikov lahko uživalo koristi med drugim od enotnega trga za tvegani kapital, preprostejših računovodskih zahtev in cenejšega dostopa do patentnega varstva po vsej Evropi. Državljani se bodo poleg tega srečevali z manj težavami pri priznavanju njihovih poklicnih kvalifikacij in bodo lažje poiskali službo v drugi državi članici. Prav tako bo zaradi poenotenja predpisov in standardov na področju zagotavljanja storitev ter ukrepov za zmanjšanje še vedno obstoječih nepotrebnih omejitev na tem področju olajšano kroženje blaga, medtem ko bodo imeli ponudniki storitev manj ovir pri čezmejnem poslovanju. Z novimi pristopi k reševanju sporov bodo lahko potrošniki bolje izkoristili ugodnosti enotnega digitalnega trga, povečal pa se bo tudi obseg e-poslovanja, ki bi lahko doseglo vrednost 2,5 milijarde evrov.

Uspeh enotnega trga ni odvisen samo od dobrih predpisov, temveč tudi od spremembe pristopa pri njegovem upravljanju. V ta namen so bili v preteklosti oblikovani različni praktični instrumenti in mreže. Komisija v svojem nedavnem sporočilu o boljšem upravljanju enotnega trga predlaga, da se prizadevanja osredotočijo na sektorje z največjim potencialom rasti (glej IP/12/587 in MEMO/12/427). Za obdobje 2012–2013 sta bila tako določena sektorja storitev in mrežnih gospodarskih panog. Komisija poziva države članice, naj se zavežejo k ničelni toleranci za prepozen in nepravilen prenos direktiv na teh dveh področjih, sama pa bo okrepila podporo pri prenosu, da bi že vnaprej preprečili morebitne težave.

Komisija predlaga tudi ukrepe za boljše delovanje sektorja storitev. Ker se več kot 45 % BDP Evropske unije ustvari na področjih, ki jih ureja direktiva o storitvah, je ta sektor izredno pomemben in mora imeti strateško vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti (glej IP/12/587 in MEMO/12/429); v tem okviru so zlasti pomembne storitve v poslovnem, gradbenem in turističnem sektorju. Ekonomska analiza, pripravljena na podlagi ocene napredka držav članic pri izvajanju direktive o storitvah, je pokazala, da se bo z izvajanjem direktive v naslednjih petih do desetih letih ustvarilo dodatnega 0,8 % BDP EU. Ta vrednost bi se lahko povečala na 2,6 %, če bodo države članice bolj ambiciozno odpirale trge storitev, ki jih ureja direktiva.

Leto 2012 zaznamuje dvajseta obletnica enotnega trga. Komisija bo za nadgradnjo Akta za enotni trg še pred koncem leta 2012 predlagala drugi sklop ukrepov, s katerimi želi dodatno zmanjšati razdrobljenost trga ter odstraniti preostale prepreke, ki ovirajo prosti pretok storitev, inovativnost in ustvarjalnost. „Drugi akt za enotni trg“ bo predvidoma sprejet jeseni 2012 ter bo vključeval nove motorje rasti, konkurenčnosti in socialnega napredka. Poleg tega bo Komisija oktobra 2012 organizirala teden „nove rasti“, v okviru katerega bo potekal tudi drugi letni forum o enotnem trgu, da bi se v participativnem duhu izmenjala mnenja o prihodnjem enotnem trgu.

Več informacij:

Akt za enotni trg: http://ec.europa.eu/internal_market/smact/

Brošura Single Market Act: Together for new growth.

Enotni digitalni trg [CNECT]

Lani je bilo sprejetih več pomembnih ukrepov, od katerih so nekateri imeli takojšnji učinek. Mednje spadajo nova uredba o gostovanju v mobilnih omrežjih (glej MEMO/12/316), uredba o harmonizaciji e-podpisov in zagotavljanju interoperabilnosti sistemov elektronske identifikacije (glej IP/12/558) ter načrti za povečanje obsega e-trgovanja (glej IP/12/10). Ti ukrepi spodbujajo digitalno gospodarstvo, ki beleži letno rast v višini 12 %.

Za resnično enotni digitalni trg pa so potrebni dodatni regulativni ukrepi. Temelj takšnega trga so hitre širokopasovne povezave, kakor so predlagane v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (glej IP/12/583), medtem ko se bo njegov razvoj opiral na arhitekturo računalništva v oblaku.

Strategija EU za računalništvo v oblaku bo objavljena v naslednjih tednih in temelji na predlaganih novih predpisih o varstvu podatkov, omogočila pa bo dva milijona novih delovnih mest v Evropi do leta 2015.

Sledili bodo tudi drugi ukrepi za oblikovanje usklajenih predpisov na področju avtorskih pravic, e-plačil, e-nabave, e-računov in internetne varnosti.

Z uresničevanjem enotnega digitalnega trga se zagotavlja dolgoročna konkurenčnost Evrope. Če želimo proizvodnjo obdržati v Evropi, povečati vzdržnost sistemov zdravstvenega varstva in zmanjšati javnofinančne primanjkljaje, moramo poskrbeti za pravo kombinacijo ukrepov, ki se že izvajajo, in tistih, ki jih bomo sprejemali v prihodnosti. Ti usklajeni predpisi bodo omogočili razvoj standardov, interoperabilnosti in skupnih pravnih praks, ki so potrebni za večjo produktivnost. Za primer velja omeniti, da je Evropa na podlagi svojega standarda mobilne komunikacije tretje generacije (3G) že od devetdesetih let vodilna v svetovni industriji mobilne telefonije, ki ustvari 250 milijard EUR prometa letno.

Regulativna obremenitev

V strategiji EU za rast – Evropa 2020 – je poudarjena pomembnost izboljšanja poslovnega okolja, tudi z oblikovanjem pametne pravne ureditve in zmanjšanjem regulativne obremenitve, da bi bila evropska podjetja konkurenčnejša na svetovni ravni. Komisija je novembra začela pobudo za zmanjšanje regulativne obremenitve, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP), in za prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij (glej IP/11/1386). MSP imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, saj predstavljajo kar 99 % vseh podjetij in zagotavljajo več kot dve tretjini zaposlitev v zasebnem sektorju. Sprostitev njihovega potenciala rasti lahko gospodarstvu EU le koristi.

Omeniti je treba, da je Komisija začela izvajati ukrepe za zmanjšanje regulativne obremenitve že v prejšnjem desetletju. Januarja 2007 je predlagala akcijski načrt za olajšanje administrativne obremenitve za podjetja, pri čemer si je kot cilj zadala, da se administrativne obremenitev, ki izhaja iz zakonodaje EU, do leta 2012 zmanjša za 25 %. Evropski svet je ta načrt potrdil marca 2007. Izboljšanje poslovnega okolja z odpravljanjem administrativnih ovir je cilj, ki ga institucije EU in države članice lahko dosežejo le s skupnimi prizadevanji.

Komisija je že predlagala ukrepe, s katerimi bi se administrativni postopki skrajšali za eno tretjino oz. bi se administrativni stroški za podjetja zmanjšali za več kot 40 milijard evrov. Tako bi na primer na podlagi njenega predloga glede uvedbe e-izdajanja računov 22 milijonov evropskih podjetij, ki so zavezanci za plačilo DDV, prihranilo 18,4 milijarde evrov (glej IP/10/1645). Predlog Komisije iz februarja 2009 uvaja izvzetje mikropodjetij iz računovodskih predpisov, s čimer bi se za ta podjetja lahko ustvarili prihranki v približni vrednosti 6,3 milijarde evrov (glej IP/09/328).

Energetski trg [ENER]

Države članice so zavezane dokončanju notranjega energetskega trga do leta 2014. Za delovanje takšnega trga je potrebna pravna varnost, ki bo spodbujala naložbe v proizvodnjo energije, pa tudi v energetsko infrastrukturo, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost.

Zadevni zakonodajni okvir tvorijo predvsem predpisi EU na področju notranjega energetskega trga. Zajemajo ključne določbe za dobro delovanje energetskih trgov, določajo nova pravila o ločevanju energetskih omrežij in lajšajo čezmejne naložbe.

Z direktivo o energiji iz obnovljivih virov so bili za vsako državo članico določeni zavezujoči cilji, ki bodo omogočili splošno povečanje deleža energije iz obnovljivih virov za 20 % do leta 2020. V nedavnem sporočilu Komisije o strategiji za obnovljive vire energije so že bile proučene možne usmeritve politik za vključevanje obnovljivih virov v evropski energetski sistem po letu 2020 (glej IP/12/571).

Direktiva o energetski učinkovitosti, o kateri sta se pred kratkim dogovorila Evropski parlament in Svet, je namenjena krepitvi prizadevanj držav članic za učinkovitejšo rabo energije v vseh fazah energetske verige – od pretvorbe energije in njene distribucije, pa vse do končne porabe (glej MEMO/12/433).

Da bi se v času gospodarske negotovosti čezmejni trg lahko razvil, so poleg pravnih jamstev potrebne tudi finančne spodbude. Iz energetskega dela instrumenta za povezovanje Evrope se bo zagotovilo financiranje projektov, ki so namenjeni zapolnjevanju manjkajočih povezav v evropskih energetskih omrežjih. Predlagano je bilo, da se v okviru tega dela 9,1 milijarde evrov nameni za naložbe v izgradnjo vseevropskega infrastrukturnega omrežja (glej IP/11/1200 in MEMO/11/710).

Inovacije: naložbe v rast in delovna mesta [RTD]

Komisija želi s strategijo za Unijo inovacij okrepiti konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest, to pa bo dosegla z izboljšanjem financiranja in okvirnih pogojev za inovacije. Iz sedmega okvirnega programa, ki je trenutno veljavni okvirni raziskovalni program EU, bo za raziskave in inovacije v sedmih letih namenjenih skupaj 55 milijard evrov, vključno z neposredno podporo za okoli 17 000 MSP. Prek Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) se bodo v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko iz zasebnega sektorja pritegnile naložbe za inovacije v vrednosti nad 10 milijard evrov, od česar bo najmanj milijarda evrov namenjena MSP. Poleg tega javno-zasebna partnerstva iz tega programa postavljajo Evropo v središče razvoja ključnih tehnologij, kot so inovativna zdravila, okolju prijazni zrakoplovi, nanoelektronika in vgrajeni računalniški sistemi.

Komisija bo julija prestavila priporočila za dokončanje Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), ki bodo usmerjena v optimiziranje vseevropskih zmogljivosti na področju raziskav in inovacij, odpravljanje ovir za prosti pretok raziskovalcev in idej po vsej Evropi ter krepitev vezi med univerzami in podjetji. Države članice EU trenutno sodelujejo v 10 skupnih raziskovalnih programih, da bi poiskale rešitve za največje izzive, kot je na primer zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, in opravljajo naložbe v 48 prednostnih raziskovalnih infrastruktur, ki med drugim zajemajo področja kliničnih raziskav, biotske raznovrstnosti in sončne energije. Izvajanje desetih tovrstnih infrastruktur že poteka, izvedba dodatnih šestnajst pa naj bi se začela še letos.

Komisija je v okviru programa Obzorje 2020 predlagala, da se evropska finančna sredstva za inovacije v naslednjem proračunskem obdobju povečajo na 80 milijard evrov (glej MEMO/11/848). Ta novi, poenostavljeni program bo združeval vse oblike podpore na ravni EU, tako za raziskave kot za trge, in ustvaril nove priložnosti za hitrorastoča inovativna podjetja.

Podrobnejše informacije o Uniji inovacij so na voljo na http://ec.europa.eu/research/innovation-union/index_en.cfm.

Podrobnejše informacije o programu Obzorje 2020 so na voljo na http://ec.europa.eu/research/horizon2020/index_en.cfm?pg=home.

Reforma evropskega patenta [MARKT]

Evropski svet bi moral na zasedanju 28. in 29. junija končno doseči soglasje o enem najpomembnejših in dolgo pričakovanih poglavij na področju inovacijske politike, in sicer je to uvedba resnično evropskega patentnega sistema z enotnim patentnim varstvom za Evropo in skupnim patentnim sodiščem. Zadevni predlog temelji na okrepljenem sodelovanju (glej IP/11/470). Svet je dosegel soglasje glede vseh vidikov, razen sedeža patentnega sodišča.

Ko bo predlog sprejet, bo patent EU omogočal preprostejše in cenejše patentiranje inovacij v Evropi, zlasti za mala in srednja podjetja. Omogočil bo pridobitev patenta, veljavnega v 25 državah članicah, na podlagi ene same vloge in brez dodatnih upravnih ovir. Španija in Italija, ki ne sodelujeta v tem okrepljenem sodelovanju, se lahko temu režimu pridružita kadar koli po uvedbi novega sistema, kakor je predvideno v Pogodbi.

Patent bo pomemben korak pri zmanjševanju vrzeli, ki trenutno obstaja med EU in ZDA ali Kitajsko, saj znašajo stroški pridobitve patenta v kateri koli državi članici EU do 36 000 evrov, medtem ko je treba v ZDA za patent odšteti do 2 000 evrov in na Kitajskem le 600 evrov.

Poenostavljen patentni sistem EU je bistven za spodbujanje inovacij in naložb v evropske raziskave in razvoj. Tako bodo na primer prijavitelji patentov zaradi poenostavljene ureditve prevajanja za enotni patent privarčevali do 80 % sedanjih stroškov in bodo torej lahko namenili več sredstev za raziskovalne dejavnosti.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/internal_market/indprop/patent/index_en.htm

Kapital EIB [ECFIN]

Evropska investicijska banka (EIB) je močna institucija, s katero lahko EU podpira rast in zaposlovanje. Posojilna zmožnost EIB je nekajkrat večja od posojilne zmožnosti Svetovne banje in EIB je imela pomembno vlogo pri reševanju krize vse od leta 2008. Vendar pa se banka s svojo sedanjo kapitalsko osnovo bliža meji svojih zmogljivosti. Da bi lahko še bolj prispevala k rasti in ustvarjanju delovnih mest, je treba njen kapital okrepiti, zato morajo delničarji (tj. države članice), povečati njen vplačani kapital. Predsednik Barroso k temu poziva že vse od svojega govora o stanju v Uniji iz leta 2011 (glej SPEECH/11/607).

S povečanjem vplačanega kapitala banke za 10 milijard evrov bi lahko EIB v naslednjih treh do štirih letih povečala obseg svojih posojilnih dejavnosti za 60 milijard evrov, kar bi privabilo sredstva iz drugih virov in omogočilo naložbe v nove projekte v skupni vrednosti 180 milijard evrov. Poleg tega Komisija skupaj z EIB predlaga, da bi proračun Evropske unije uporabili kot vzvod za krepitev zmogljivosti financiranja skupine EIB prek instrumentov za delitev tveganj. Pri tem bi lahko gradili na že razvitih mehanizmih na področju raziskav in inovacij ter na projektnih obveznicah za infrastrukturo in na sinergiji s strukturnimi skladi pri podpori za mala in srednja podjetja.

Predsednik Barroso in predsednik EIB Hoyer sta članom Evropskega sveta takšno povečanje kapitala EIB predlagala v skupnem dopisu z dne 21. junija (glej MEMO/12/470).

Pobuda za projektne obveznice [ECFIN]

Komisija je 19. oktobra 2011 predstavila zakonodajni predlog o pobudi za projektne obveznice z dvojnim ciljem ponovne oživitve trgov projektnih obveznic in pomoči nosilcem posameznih infrastrukturnih projektov, da privabijo dolgoročna posojila iz zasebnega sektorja (glej IP/11/236 in MEMO/11/707).

Pilotno fazo bo začela izvajati v letih 2012 in 2013, torej še v času sedanjega večletnega finančnega okvira. Ta faza bo zajemala spremembo uredbe o vseevropskih omrežjih (TEN) ter sklepa o okvirnem programu za konkurenčnost in inovativnost, sredstva zanjo pa se bodo črpala iz proračunskih vrstic teh programov, in sicer do skupne višine 230 milijonov evrov. Evropski parlament in Svet ministrov bosta o predlogu predvidoma glasovala julija. Skupni znesek 230 milijonov evrov iz proračuna EU bodo dopolnila sredstva EIB. Komisija ob upoštevanju multiplikacijskega učinka in izboljšanja kreditne kvalitete ocenjuje, da se bodo v pilotni fazi s projektnimi obveznicami izvedle naložbe v vrednosti do 4,6 milijarde evrov. Projektne obveznice bodo sestavni del instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2014­-2020.

Uporaba strukturnih skladov [REGIO/EMPL]

Na področju kohezijske politike, ki je ključna politika EU, usmerjena v naložbe v rast, je Komisija od aprila 2009 izplačala vsega skupaj 11,25 milijarde evrov v obliki predujmov za države članice z likvidnostnimi težavami, da bi lahko hitro izvedle naložbe v projekte, ki spodbujajo rast.

Poleg tega je od leta 2011 državam, upravičenim do programa posebne makroekonomske pomoči (trenutno so to Grčija, Irska, Latvija, Portugalska in Romunija), na voljo možnost znižanja nacionalne stopnje sofinanciranja za 10 odstotnih točk, da bi lažje priskrbele ustrezna sredstva za realizacijo projektov (glej IP/11/942). Za pospešitev sprejemanja odločitev o izvedbi projektov je predhodna odobritev Komisije potrebna le za projekte, katerih skupna vrednost presega 50 milijonov evrov (do junija 2010 je ta prag znašal 25 milijonov evrov).

Postopki financiranja iz strukturnih skladov so bili poenostavljeni z več vidikov, s čimer se bo olajšala izvedba projektov, novim državam članicam pa se zagotavlja posebna upravna podpora, da bi svoje upravne sisteme prilagodile predpisom EU. Akcijske skupine Komisije, ki so bile v obdobju od februarja do maja 2012 poslane v osem držav članic z najvišjo stopnjo brezposelnosti mladih (Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Portugalska, Slovaška in Španija), so zadevnim državam pomagale prerazporediti strukturna sredstva EU, tako da je okoli 7,3 milijarde evrov zdaj namenjene več kot 460 000 mladim v teh državah (glej MEMO/12/100, doseženi rezultati akcijskih skupin).

V Grčiji je bil pripravljen javni seznam 181 najpomembnejših projektov v skupni naložbeni vrednosti 115 milijard evrov, ki bodo pomagali ustvariti do 110 000 delovnih mest (glej IP/12/549).

Proračun EU za rast in delovna mesta [BUDG]

Komisija želi s predlogom za obdobje 2014–2020 prihodnje proračune EU še močneje usmeriti v gospodarsko rast, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest. Čeprav so splošne zgornje meje zamrznjene na ravni, ki je bila dogovorjena za leto 2013, se v predlogu za naslednji večletni finančni okvir predlaga povečanje sredstev za tista področja, ki lahko spodbudijo rast evropskega gospodarstva (glej IP/11/799).

Če želimo zagotoviti trajnostno gospodarsko rast, moramo najprej ukrepati v naših mestih in regijah. Zajetni zneski za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (za celotno obdobje je na razpolago 376 milijard evrov) bodo tesneje vezani na cilje strategije Evropa 2020. Z novimi določbami o pogojnosti se bo zagotovilo, da je financiranje EU osredotočeno na rezultate in da države članice močno spodbuja pri zagotavljanju učinkovitega uresničevanja ciljev navedene strategije. Z vsako državo članico bo sklenjena pogodba o partnerstvu, kar bo omogočilo vzajemno krepitev nacionalnega financiranja in financiranja na ravni EU.

Vzpostavljen je bil instrument za povezovanje Evrope, to je nov sklad, ki je namenjen povečanju vrednosti vseevropskih infrastrukturnih projektov (glej IP/11/1200). S proračunom v višini 50 milijard evrov bo sprva zagotavljal financiranje izbranih projektov na področju prometa, energije in IKT, ki bodo Evropo še bolje povezali. Navedene povezave spodbujajo rast ter bodo zagotavljale boljši dostop do notranjega trga in prekinile izoliranost nekaterih gospodarskih „otokov“. Instrument za povezovanje Evrope ponuja priložnosti za uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki bodo omogočili hitrejše in obsežnejše naložbe, kot bi se lahko zagotovile zgolj z javnim financiranjem. Komisija bo spodbujala uporabo projektnih obveznic EU, da bi se ti pomembni projekti čim prej izvedli.

Naložbe v raziskave in inovacije se bodo v naslednjih sedmih letih močno povečale. S skupno strategijo EU, ki smo jo poimenovali „Obzorje 2020“ in ji namenili 80 milijard evrov, bomo povečali konkurenčnost Evrope v svetu ter spodbujali ustvarjanje delovnih mest in nove zamisli za prihodnost. Strategija bo združevala vse projekte na tem področju, da bi preprečili razdrobljenost in zagotovili boljše dopolnjevanje projektov, ki jih financira EU, s prizadevanji držav članic ter izboljšali usklajevanje med njimi (glej MEMO/11/848).

Komisija predlaga tudi krepitev programov za izobraževanje in poklicno usposabljanje. Glede na to, da so sedanji instrumenti precej razdrobljeni, predlaga oblikovanje celovitega programa v vrednosti 15,2 milijarde evrov, ki bo namenjen za izobraževanje, usposabljanje in mladino. Glavni poudarek tega programa bo na razvoju znanj in sposobnosti ter mobilnosti.

Spodbujanje zaposlovanja [EMPL]

Sveženj ukrepov na področju zaposlovanja, ki ga je Komisija predstavila 18. aprila (glej IP/12/380 in MEMO/12/252), določa srednjeročni program za ukrepanje EU in držav članic v podporo oživitvi evropskega gospodarstva s številnimi novimi delovnimi mesti. Zlasti so z njim države članice pozvane, naj prizadevanja usmerijo v ustvarjanje delovnih mest v sektorjih, kot so zdravstvo, informacijske in komunikacijske tehnologije ter dejavnosti, povezane z zmanjševanjem onesnaževanja okolja in emisij ogljikovega dioksida. Prav tako se predlaga zmanjšanje davčne obremenitve dela in povečanje davkov na proizvode, ki so škodljivi za okolje. Komisija bo v okviru tega svežnja države članice še naprej pozivala k boljši porabi sredstev EU – zlasti Evropskega socialnega sklada, ki omogoča naložbe v znanja in sposobnosti, izobraževanje, podporo pri iskanju zaposlitve in vključevanje – ter jih pri tem podpirala. Evropski socialni sklad neposredno ustvari v povprečju okoli 2 milijona delovnih mest na leto in s financiranjem usposabljanja posredno spodbuja ustvarjanje dodatnih delovnih mest.

Mobilnost delovne sile [EMPL]

Komisija si želi spodbujati mobilnost na resnično evropskem trgu dela.

Večjo mobilnost delovne sile bomo dosegli le, če bomo napredovali pri odstranjevanju pravnih in praktičnih ovir za prosti pretok delavcev. Komisija je v ta namen pripravila več predlogov, med drugim za izboljšanje prenosljivosti pokojninskih pravic (glej MEMO/05/384), za davčno obravnavo čezmejnih delavcev ter za osveščanje delavcev o njihovih pravicah in dolžnostih.

Komisija si prizadeva izboljšati usklajenost med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela, ki bi brezposelnim državljanom ene države članice omogočila, da na podlagi svojih znanj in izkušenj zapolnijo prosta delovna mesta v drugih državah. V ta namen bo portal za iskalce zaposlitve EURES preoblikovala v resnično evropsko orodje za posredovanje delovnih mest in zaposlovanje. Z letom 2013 načrtuje uvedbo inovativne samopostrežne storitve, ki bo uporabnikom omogočala takojšen jasen geografski prikaz prostih delovnih mest v Evropi. Od 21. maja lahko mladi v starosti od 18 do 30 let, ki iščejo zaposlitev v drugi državi članici, po zaslugi pilotnega projekta v okviru portala EURES Prva zaposlitev EURES pridobijo informacije in pomoč pri iskanju prostih delovnih mest, zaprosijo pa lahko tudi za finančno pomoč za kritje stroškov, povezanih z njihovo prijavo na delovno mesto v tujini, ali za usposabljanje. V prvi fazi izvajanja tega projekta naj bi se izboljšala čezmejna mobilnost za 5 000 mladih.

Davčna politika [TAXUD]

Obdavčenje že od nekdaj velja za pomemben vir javnih prihodkov. Vendar pa je enako pomemben tudi njegov učinek na gospodarsko konkurenčnost, delovna mesta in rast.

V letošnjem evropskem semestru se je Komisija osredotočila na možne načine za prenovo nacionalnih davčnih sistemov, da bi bili ti bolj naklonjeni rasti. To bi bilo na primer mogoče z zmanjšanjem davčne obremenitve dela in povečanjem okoljskih davkov (glej Priporočila za države).

Na ravni EU je Komisija predlagala direktivo o obdavčitvi energije, s katero bi lahko podprli ta prehod, spodbudili razvoj okoljsko osveščenega gospodarstva ter podprli uresničevanje podnebnih in energetskih ciljev EU (glej IP/11/468). Če se bo navedena direktiva začela izvajati, bo do leta 2030 omogočila do 1 milijona novih delovnih mest.

Komisija je marca 2011 predlagala skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb, ki bi omogočila boljše pogoje za podjetja (glej MEMO/11/171). Olajšala bi čezmejno poslovanje, ki bi bilo obenem povezano z nižjimi stroški, saj predvideva enoten sklop pravil za izračunavanje obdavčljivih dohodkov podjetij in sistem „vse na enem mestu“. Med druge novejše pobude EU, namenjene izboljševanju konkurenčnosti poslovnega okolja, spadata sporočilo o dvojni obdavčitvi (glej IP/11/1337) in nova strategija za DDV (glej IP/11/1508).

Predlog o evropskem davku na finančne transakcije, ki se bo nadalje razvijal v okviru okrepljenega sodelovanja, bi bil lahko pomemben instrument za ustvarjanje novih prihodkov, zagotavljanje večje finančne stabilnosti in povrnitve zaupanja v banke (glej IP/11/1085).

Da bi izterjali milijarde evrov, ki so bile izgubljene zaradi davčnih goljufij in utaj, je Komisija predlagala vrsto konkretnih ukrepov na nacionalni, evropski in mednarodni ravni (glej IP/12/697 in MEMO/12/492) ter bo do konca leta 2012 določila skupen pristop glede davčnih oaz in agresivnega davčnega načrtovanja.

V Svetu trenutno potekajo razprave o predlogu za direktivo EU o davkih na prihranke ter o predlogu za pooblastilo Komisije, da sklene strožje ureditve na področju obdavčevanja prihrankov s petimi državami, ki niso članice EU (glej MEMO/12/353). Komisija poziva k njunemu čim prejšnjemu sprejetju, saj bosta ključna elementa odločnejšega pristopa EU glede davčnih utaj.

Trgovina [TRADE]

Zunanja trgovina je eden glavnih motorjev v načrtu oživitve evropskega gospodarstva. Odpiranje trgov s pospešenim sklepanjem sporazumov o prostotrgovinskih območjih je zato osrednjega pomena za doseganje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Kljub prizadevanjem EU za sklenitev kroga pogajanj iz Dohe je napredek na mednarodni ravni zelo počasen. EU si zato intenzivneje prizadeva za nova pogajanja o sporazumih o prostotrgovinskih območjih s svojimi partnericami in za zaključek tistih, ki že potekajo. 1. julija 2012 je minilo leto od sklenitve tovrstnega sporazuma med EU in Južno Korejo, rezultati njegovega izvajanja v letu 2011 pa se kažejo kot 16-odstotno povečanje izvoza EU v Korejo. Komisar De Gucht je za prednostno nalogo določil zaključek pogajanj s Kanado in Singapurom, ki odpira pot do jugovzhodne Azije. EU se o podobnih sporazumih v zadevni regiji pogaja tudi z Indijo in Malezijo, pred kratkim pa je začela trgovinska pogajanja z Vietnamom (glej IP/12/689). S Kitajsko si želi začeti pogajanja o naložbenem sporazumu in Komisija bo kmalu prosila države članice EU, da jo pooblastijo za začetek podobnih pogajanj z Japonsko. Kar zadeva oblikovanje čezatlantskega trgovinskega območja, so predsednik ZDA Obama, predsednik Komisije Barroso in predsednik Evropskega sveta Van Rompuy pred kratkim pozdravili napredek, dosežen v okviru vmesnega poročila delovne skupine EU-ZDA na visoki ravni glede delovnih mest in rasti (glej MEMO/12/462). Poleg tega so bili letos sklenjeni trgovinski sporazumi s Perujem, Kolumbijo (glej IP/12/690) in Srednjo Ameriko, nadaljujejo pa se tudi pogajanja z našimi južnoameriškimi partnericami v okviru Mercosurja. Prav tako utrjujemo in širimo prizadevanja v južnem in tudi vzhodnem sosedstvu; pomemben napredek v tem pogledu predstavlja pred kratkim dosežen ambiciozen sporazum z Ukrajino.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site