Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

MEMO/12/310

Bruselj, 8. maja 2012

Program Erasmus v študijskem letu 2010/2011: razlaga podatkov

Evropska komisija je danes objavila nove podatke o številu študentov, učiteljev in drugih visokošolskih delavcev, ki so sodelovali v programu Erasmus v študijskem letu 2010/2011 (IP/12/454). Sredstva iz tega programa je za študij ali delovno prakso oziroma poučevanje ali usposabljanje v tujini prejelo 231 410 evropskih študentov in 42 813 visokošolskih delavcev.

Program Erasmus študentom v visokošolskem izobraževanju omogoča, da preživijo od 3 do 12 mesecev v drugi evropski državi, pri čemer gre lahko za študij ali delovno prakso v podjetju ali drugi organizaciji. To možnost ima vsak študent, vpisan v sodelujočo visokošolsko ustanovo v eni od 33 sodelujočih držav (države članice EU, Hrvaška, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Turčija, s študijskim letom 2011/2012 pa tudi Švica). V programu lahko sodelujejo tudi študenti, vpisani v krajši visokošolski poklicni program.

Nov rekord: več kot 230 000 študentov Erasmus

Od uvedbe programa se število študentov, ki prejemajo štipendijo Erasmus, nenehno povečuje. V študijskem letu 2009/2010 jih je bilo prvič več kot 200 000, v študijskem letu 2010/2011 pa je na študij ali usposabljanje v tujino odšlo 231 410 študentov, kar predstavlja nov rekord in letno povečanje za 8,5 % v primerjavi s predhodnim letom (v letu 2009/2010 je bilo povečanje 7,4-odstotno).

Diagram 1: letno število študentov Erasmus v obdobju od 1987/88 do 2010/11

Diagram 2: mobilnost študentov Erasmus – relativna sprememba števila študentov med letoma 2009/10 in 2010/11 po državi izvora

Kot je prikazano na diagramu 2, se je število študentov Erasmus povečalo v skoraj vseh državah. Največje povečanje študentov, ki so odšli na izmenjavo v tujino, je bilo ugotovljeno na Hrvaškem (132 %), sledita Lihtenštajn (52 %) in Ciper (22 %). V 19 državah je bilo povečanje večje od povprečja 8,5 %.

Ena država, Luksemburg, je na izmenjavo v tujino poslala za 5,8 % manj študentov kot leto poprej. Vendar ta država še vedno pošlje v tujino največ študentov glede na celotno nacionalno študentsko populacijo.

Prvaki v izmenjavah

Španija je na študij in delovno prakso v tujino poslala največ študentov (36 183), sledita Francija (31 747) in Nemčija (30 274).

Španija je bila tudi najbolj priljubljena namembna država s 37 432 gostujočimi študenti, sledita Francija (27 721) in Nemčija (24 734). Združeno kraljestvo je gostilo dvakrat več študentov (24 474), kot jih je poslalo v tujino (12 833). Večina držav je v tujino poslala več študentov, kot jih je gostila. Najboljše ravnotežje med številom gostujočih študentov in študentov na izmenjavi v tujini je imela Slovenija, sledijo Avstrija, Nizozemska in Luksemburg.

Na izmenjave v okviru mobilnosti je študente poslalo 3 041 visokošolskih ustanov, kar je 6,6 % več kot leto poprej.

Diagram 3: Mobilnost študentov Erasmus – povprečna mesečna štipendija EU

Povprečna mesečna štipendija EU se je zmanjšala z 254 evrov v študijskem letu 2009/10 na 250 evrov v letu 2010/11. S tem je bila omogočena izmenjava več študentom kot leto poprej. Zgornji diagram prikazuje mesečno štipendijo, ki so jo v povprečju prejemali študenti iz navedenih držav. Evropska komisija določi zgornjo mejo mesečne štipendije v vsaki državi, natančen znesek pa določijo nacionalne agencije in visokošolske ustanove, ki upravljajo program.

V študijskem letu 2010/11 je dodatna sredstva za izmenjavo v programu Erasmus prejelo 254 študentov s posebnimi potrebami (invalidov), v letu 2009/10 pa jih je bilo 257.

Na študiju v tujini 7,2 % več študentov

Program Erasmus študentom omogoča, da od 3 do 12 mesecev preživijo v tujini in del študija opravijo na drugi visokošolski ustanovi.

Od 231 410 študentov Erasmus jih je na študij v tujino odšlo 190 498, kar pomeni 7,2-odstotno povečanje glede na študijsko leto 2009/10. Število študentov, ki so se v tujino odpravili zaradi študija, se je v treh državah (Luksemburg, Madžarska in Poljska) zmanjšalo, v 16 državah pa je bilo ugotovljeno zgoraj navedeno povprečno povečanje. Največje relativno povečanje glede na študijsko leto 2009/10 je bilo ugotovljeno na Hrvaškem (96,6 %), sledita Lihtenštajn (84,2 %) in Ciper (25,1 %).

Španija je na študij v tujino poslala največ študentov (31 427), nekaj manj pa Francija (25 789) in Nemčija (25 178). Študenti Erasmus se na študij v tujino še vedno najraje odpravljajo v Španijo, kjer jih letno gostuje 30 580 (povečanje za 4,3 %), po priljubljenosti sledita Francija (23 173; povečanje za 5,2 %) in Nemčija (19 120; povečanje za 6,6 %).

V povprečju študenti na študij v tujino odhajajo za nekaj več kot 6,4 meseca ter prejemajo štipendijo v višini 226 evrov (v prejšnjem letu je znašala 230 evrov).

Študenti Erasmus se najpogosteje odločajo za študij družbenih in poslovnih ved ter prava (34,7 %), sledijo humanistične vede in umetnost (31,5 %) ter strojništvo, predelovalne tehnologije in gradbeništvo (12,6 %).

Za 15 odstotkov več delovnih praks

Program Erasmus od leta 2007 študentom omogoča pridobivanje delovnih izkušenj v podjetjih ali drugih organizacijah v tujini. V študijskem letu 2010/11 se je za to možnost odločila šestina študentov Erasmus (40 912 od skupno 231 410), kar je za 15,1 % več kot leto poprej. V povprečju je takšna delovna praksa trajala 4,3 meseca, študenti pa so prejemali mesečno štipendijo v višini 366 evrov (torej nekaj manj kot v letu 2009/10, ko je znašala 386 evrov).

Kot v preteklih letih je Francija na delovno prakso v tujino poslala največ študentov (5 958 ali 14,6 %), nekaj manj Nemčija (5 096 ali 12,5 %) in Španija (4 756 ali 11,6 %). Študenti Erasmus so se na delovno prakso najpogosteje odpravili v Združeno kraljestvo (6 970 študentov ali 17 %), ki sta mu po priljubljenosti sledila Španija (6 852 ali 16,7 %) in Nemčija (5 614 ali 13,7 %).

Visokošolske ustanove imajo možnost, da v podporo delovnim praksam v tujini ustanovijo konzorcij za prakse. Ti konzorciji vključujejo visokošolske ustanove (VŠU) in druge organizacije, na primer podjetja ali združenja.
V letu 2010/11 je dotacije prejelo 74 konzorcijev za prakse v 13 državah; ti so uredili delovno prakso več kot 14 % študentov.

Za delovno prakso Erasmus so se najpogosteje odločali študenti družbenih in poslovnih ved ter prava (26,6 %), sledijo študenti humanističnih ved in umetnosti (17,1 %), ki so bili leto poprej še na prvem mestu, ter študenti agronomije in veterine (15,4 %), ki jih je bilo osemkrat več kot leto pred tem.

Koliko visokošolskih študentov (diplomskih in magistrskih) je v državah, ki sodelujejo v programu Erasmus? Koliko se jih je odpravilo na študij v tujino v študijskem letu 2010/11?

Od skupno več kot 22,5 milijona študentov v 32 sodelujočih državah jih je v letu 2010/11 približno 1 % prejel štipendije Erasmus za mobilnost študentov.1

Glede na to, da študij na visokošolski ustanovi v povprečju traja 4–5 let (diplomski in magistrski), po ocenah približno 4,5 % vseh evropskih študentov določeno obdobje med študijem prejema štipendijo Erasmus. Od teh jih 67 % prejema štipendijo na diplomski stopnji, 28 % na magistrski stopnji, 1 % na doktorski stopnji in 4 % med krajšim študijskim programom. Skupno približno 10 % študentov v tujini opravi del študija ali celoten študij s podporo programa Erasmus ali drugih javnih in zasebnih sredstev.

Ministri za visoko šolstvo so 26. in 27. aprila 2012 na zasedanju v Bukarešti (Romunija) (IP/12/394) sprejeli bolonjsko strategijo mobilnosti, po kateri bo do leta 2020, v skladu z evropskim merilom visokošolske mobilnosti iz novembra 2011, 20 % evropskih visokošolskih diplomantov del svojega študija opravilo v tujini.

Intenzivni jezikovni tečaji Erasmus (EILC)

Erasmus ponuja specializirane tečaje manj razširjenih in manj poučevanih jezikov EU ter tako študentom omogoča, da se pripravijo za študij oziroma delovno prakso v tujini. Tečaj se organizira v državi, v kateri je zadevni jezik uradni jezik. Tečaji niso na voljo za najpogosteje poučevane jezike, kot so angleščina, nemščina, francoščina in španščina (kastiljščina).

Število intenzivnih jezikovnih tečajev Erasmus je od njihove uvedbe znatno naraslo. V letu 2010/11 je bilo v 24 državah organiziranih okrog 392 tečajev (8,6 % več kot leto poprej, ko jih je bilo organiziranih 361) za skupno 5 872 študentov Erasmus (9 % več kot leto poprej).

Študenti so se na intenzivne jezikovne tečaje najpogosteje odpravljali v Italijo, Belgijo (flamska skupnost) in na Portugalsko. Največji delež gostujočih študentov, ki so se udeležili jezikovnega tečaja, je bil ugotovljen v Sloveniji, kjer se je jezikovnega tečaja udeležilo 18,9 % vseh gostujočih študentov Erasmus, sledita Islandija (13,9 %) in Estonija (12,7 %).

Mobilnost osebja (poučevanje in usposabljanje)

Erasmus visokošolskim učiteljem in zaposlenim v zasebnih podjetjih omogoča poučevanje v tujini v trajanju od enega dneva do šestih tednov. Poleg tega se akademsko in neakademsko visokošolsko osebje lahko udeleži usposabljanja v tujini v trajanju od pet dni do šestih tednov.

V akademskem letu 2010/11 je bilo s programom Erasmus financiranih 42 813 izmenjav pedagoškega in nepedagoškega osebja visokošolskih ustanov za poučevanje ali usposabljanje v tujini. To pomeni letno povečanje za 13,3 %, kar je bistveno več kot leto poprej, ko je bilo ugotovljeno 3,8-odstotno povečanje.

Največ osebja je na izmenjavo poslala Poljska (5 210), sledita Španija (4 506) in Nemčija (3 674). Osebje se je za poučevanje oziroma usposabljanje v tujini najpogosteje odločalo za Španijo (4 304), sledita Nemčija (4 195) in Italija (3 703). Število osebja na izmenjavi v tujini in gostujočega osebja je v splošnem bolj uravnoteženo kot pri študentskih izmenjavah.

51,2 % osebja, ki se je udeležilo izmenjave Erasmus v letu 2010/11, je bilo moških. Dodatna sredstva za udeležbo v programu izmenjave je prejelo 13 zaposlenih s posebnimi potrebami (v primerjavi s petimi leto poprej). V povprečju je tako obdobje mobilnosti trajalo 5,7 dni, izplačana štipendija, ki jo je osebje prejelo poleg redne plače, pa je znašala 662 evrov (torej manj kot v letu 2009/10, ko je znašala 672 evrov).

V dejavnostih mobilnosti osebja je sodelovalo 2 254 visokošolskih ustanov, kar je 4,6 % več kot leto poprej.

Vedno več poučevanja v tujini

Število učiteljev, upravičenih do sredstev za poučevanje v okviru programa Erasmus, stalno narašča. Od uvedbe v študijskem letu 1997/98 je bilo financiranih več kot 300 000 izmenjav osebja. Od 42 813 izmenjav osebja v letu 2010/11 je šlo v 31 617 primerih za poučevanje (8,9 % več kot leto poprej).

V približno 355 primerih je bilo k poučevanju na visokošolski ustanovi v drugi evropski državi povabljeno osebje iz zasebnih podjetij (37 % več kot leto poprej).

Največ osebja so na poučevanje v tujino poslale Poljska (3 376), Španija (3 272) in Nemčija (3 006). Kot v preteklih letih si je osebje za poučevanje v tujini najpogosteje izbiralo Nemčijo (3 059), Španijo (3 017) in Italijo (2 859).

Najbolj mobilni so bili učitelji humanističnih ved in umetnosti (30,5 %); družbenih in poslovnih ved ter prava (22,6 %); strojništva, predelovalnih tehnologij in gradbeništva (13,7 %). Učitelji, ki so se v tujino odpravili zaradi poučevanja, so tam v povprečju preživeli 5,6 dni. Trajanje njihovega bivanja v tujini se od leta 2000/01, ko je povprečju znašalo 6,9 dni, počasi, vendar stalno skrajšuje. Štipendija, ki jo je osebje poleg redne plače prejelo za poučevanje, je v povprečju znašala 645 evrov, kar je malce manj kot leto poprej (654 evrov).

Usposabljanje osebja vedno bolj priljubljeno

Od uvedbe leta 2007 priljubljenost usposabljanja v tujini strmo narašča. Od 42 813 izmenjav osebja v letu 2010/11 je šlo v 11 196 primerih za usposabljanje (28 % več kot leto poprej). Te izmenjave so namenjene akademskemu in neakademskemu osebju, vključno z administrativnim in podpornim osebjem.

V letu 2010/11 se je 2 728 visokošolskih delavcev udeležilo usposabljanja v podjetju v tujini (48,6 % več kot leto poprej).

Poljska je na usposabljanje v tujino poslala največ osebja (1 834), sledita Španija (1 234) in Finska (782). Osebje se je na usposabljanje v tujino najpogosteje odpravilo v Španijo (1 287), Nemčijo (1 136) in Združeno kraljestvo (1 121).

V povprečju je tako usposabljanje trajalo 6,2 dni. Za usposabljanje v tujini so se pogosteje odločale ženske (68 %), za poučevanje pa so se ženske odločale redkeje (42,1 %).

Število intenzivnih programov Erasmus narašča

Program Erasmus visokošolskim učiteljem in študentom omogoča, da se udeležijo tematskih študijskih programov, ki trajajo od desetih dni do šestih tednov. EU financira organizacijo teh t. i. intenzivnih programov, vključno s potnimi stroški in dnevnicami udeležencev.

Največ tovrstnih programov so organizirale Italija (51, torej 12,6 % vseh), Nemčija (38) in Francija (32). Intenzivni programi so bili najpogosteje organizirani na področjih družbenih, poslovnih ved in prava (26 %) ter znanosti, strojništva, predelovalnih tehnologij in gradbeništva (18 %). 15 % programov je bilo organiziranih na področjih matematike in računalništva, dodatnih 15 % pa na področjih humanističnih ved in umetnosti. V povprečju so programi trajali nekaj več kot 12 dni.

V letu 2010/11 so bili organizirani 404 intenzivni programi Erasmus (več kot leto poprej, ko jih je bilo organiziranih 384). V njih je sodelovalo 13 963 mednarodnih in lokalnih študentov (povečanje za 10,7 %) ter 5 010 učiteljev (povečanje za 14,4 %).

Projekti univerzitetnega sodelovanja

Program Erasmus s financiranjem skupnih projektov spodbuja tudi posodobitev evropskega visokošolskega izobraževanja. Cilj teh projektov, ki trajajo do tri leta, je spodbuditi reforme politik z nadnacionalnim sodelovanjem med visokošolskimi ustanovami in drugimi zainteresiranimi stranmi. Prijave se vložijo enkrat na koledarsko leto, za projekte pa je letno na voljo približno 20 milijonov evrov.

Številni projekti, financirani v okviru tega dela programa Erasmus, so spodbudili ključne spremembe politike. Evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) je bil na primer tak projekt Erasmus, preden je postal pomemben instrument za spodbujanje mobilnosti, ki se zdaj uporablja po vsej Evropi. (V ECTS se na podlagi delovne obremenitve študentov pri doseganju učnih izidov dodelijo kreditne točke za vsak del študijskega programa. S tem se študentom omogoča preprostejše zbiranje kreditnih točk iz različnih programov in poenostavlja priznavanje v tujini opravljenega študija.)

Število prijav za projekte sodelovanja med univerzami iz leta v leto narašča. Leta 2011 je bilo vloženih približno 197 prijav (torej več kot leta 2010, ko jih je bilo vloženih 194). Izmed teh jih je bilo 69 izbranih za financiranje, kar pomeni, da je stopnja uspešnosti v povprečju 35-odstotna. Združeno kraljestvo je predložilo največ predlogov (29), sledijo Finska in Belgija (obe po 21), Italija (18) in Španija (16). Združeno kraljestvo je bilo pri prijavah najbolj uspešno, saj je bilo sprejetih 17 prijavljenih projektov.

Koliko denarja namenja EU za program Erasmus?

V sedanjem proračunskem obdobju (2007–2013) je EU za program Erasmus predvidela 3,1 milijarde evrov. V študijskem letu 2010/11 je skupni proračun programa znašal približno 460 milijonov evrov, od tega je bilo 435 milijonov evrov namenjenih spodbujanju mobilnosti.

Večino sredstev iz proračuna programa Erasmus upravljajo nacionalne agencije v sodelujočih državah. Skoraj 90 % sredstev iz programa Erasmus se namenja mobilnosti študentov in osebja. Program podpira tudi večstranske projekte in omrežja; zanje namenja približno 4 % sredstev. Te ukrepe centralno upravlja izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo (EACEA) v Bruslju.

Tabela v nadaljevanju prikazuje skupna sredstva Erasmus, ki se letno namenjajo za mobilnost.

Tabela 1: decentralizirana sredstva programa Erasmus, dodeljena nacionalnim agencijam

Leto

Sredstva programa Erasmus, letno namenjena

mobilnosti študentov in osebja v mio. EUR

Sprememba glede na preteklo leto

1988

13,00

1989

26,84

106,46 %

1990

32,88

22,50 %

1991

43,86

33,39 %

1992

62,88

43,37 %

1993

67,88

7,95 %

1994

72,78

7,22 %

1995

73,46

0,93 %

1996

74,3

1,14 %

1997

70,00

-5,79 %

1998

100,27

43,24 %

1999

100,27

0,00 %

2000

111,79

11,49 %

2001

116,19

3,94 %

2002

121,9

4,91 %

2003

142,53

16,92 %

2004

168,00

17,87 %

2005

200,96

19,62 %

2006

245,75

22,29 %

2007

372,25

51,48 %

2008

416,36

11,85 %

2009

415,25

-0,27 %

2010

435,03

4,76 %

2011

469,64

7,96 %

2012

480,22

2,25 %

2013(*)

489,82

2,00 %

(*) ocena

Kako se sredstva Erasmus dodeljujejo na nacionalni ravni?

Sredstva iz programa Erasmus za mobilnost študentov in osebja se različnim državam dodeljujejo na podlagi naslednjih dejavnikov:

  • prebivalstvo: število študentov, diplomantov in učiteljev v visokošolskem izobraževanju (ravni 5 in 6 mednarodne standardne klasifikacije izobrazbe, ISCED); podatke zagotavlja Eurostat;

  • življenjski stroški in razdalja med glavnimi mesti – korekcijska faktorja, ki se uporabita na dejavnik prebivalstva;

  • kazalnik pretekle uspešnosti, izračunan na podlagi števila osebja in študentov na izmenjavi v tujini v preteklosti (po najnovejših podatkih).

Kako se določi mesečna štipendija EU?

Štipendije Erasmus so namenjene kritju dela dodatnih stroškov bivanja v tujini in potovanja. Študenti Erasmus ne plačujejo šolnine pri ustanovi gostiteljici v tujini.

Nacionalne agencije v vsaki državi dodelijo sredstva, ki so jim na voljo, visokošolskim ustanovam. Nacionalna agencija se lahko odloči, da bo manjšemu številu študentov izplačevala višje štipendije (kot so se na primer odločili v Bolgariji, na Cipru in v Turčiji) ali da bo večjemu številu študentov izplačevala nižje štipendije (kot so se na primer odločili v Franciji in Italiji), vendar mora spoštovati zgornjo mejo za štipendije, ki jo Evropska komisija določi za vsako posamezno namembno državo (glej vodnik po programu Vseživljenjsko učenje).

Nacionalna agencija prijavljenim ustanovam dodeli sredstva na podlagi dejavnikov, kot so zahtevani zneski ali pretekla uspešnost. Ustanova lahko nato določi točen mesečni znesek štipendije za študente (oziroma tedenskega ali dnevnega dodatka za osebje) v razponu, ki ga določi nacionalna agencija in je v vsaki državi drugačen.

Mesečni znesek štipendije je odvisen od namembne države in vrste mobilnosti. Tako se na primer za delovno prakso običajno izplačujejo višje štipendije kot za študij v tujini.

Štipendijo Erasmus Evropske unije lahko dopolnjujejo razne oblike sofinanciranja iz nacionalnih, regionalnih in lokalnih virov.

Nacionalne agencije lahko mesečni znesek štipendije socialno in ekonomsko prikrajšanih študentov ustrezno povečajo.

V študijskem letu 2010/11 je povprečna mesečna štipendija EU za mobilnost študentov znašala od 133 evrov za španske študente do 653 evrov za ciprske študente. Povprečna štipendija v vseh sodelujočih državah je znašala 250 evrov.

Kako se lahko študenti in osebje prijavijo za štipendije Erasmus?

Program Erasmus je odprt za vse študente, ki študirajo na visokošolski ustanovi nosilki univerzitetne listine Erasmus v eni od 33 sodelujočih držav (27 držav članic EU, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Turčija in Hrvaška, z letom 2011/12 pa tudi Švica). Večina evropskih visokošolskih ustanov, več kot 4 000, se je zavezala k spoštovanju univerzitetne listine Erasmus.

Študenti, ki se želijo prijaviti za študij ali delovno prakso v tujini, se morajo obrniti na službo za mednarodno sodelovanje v matični ustanovi ter pred odhodom v tujino na študij izpolniti sporazum o učnem načrtu, v primeru delovne prakse pa sporazum o usposabljanju. Tak sporazum, v katerem se določi program študija ali delovne prakse, morajo potrditi in podpisati matična ustanova, ustanova gostiteljica ali podjetje v tujini in študent. S tem se poenostavlja in zagotavlja celovito priznavanje učnih dosežkov, pridobljenih med bivanjem v tujini, v matični ustanovi.

Študij Erasmus: študenti, ki želijo del svojega študija opraviti v tujini, morajo biti vpisani vsaj v drugi letnik visokošolskega študija.

Delovne prakse Erasmus: študenti lahko delovno prakso Erasmus opravijo že v prvem letu visokošolskega študija.

Bivanje v tujini za študij in delovno prakso lahko traja od 3 do 12 mesecev oziroma skupaj največ 24 mesecev. Pri študentih, vpisanih v krajši visokošolski poklicni program, mora delovna praksa trajati najmanj dva meseca.

Erasmus za osebje: pedagoško osebje mora svoji matični ustanovi ali podjetju predložiti učni načrt, ki ga je potrdila ustanova gostiteljica. Prav tako mora osebje, ki se želi prijaviti za štipendijo za usposabljanje Erasmus, od matične ustanove ter ustanove gostiteljice ali podjetja pridobiti odobritev načrta usposabljanja.

Kako lahko univerza sodeluje v programu Erasmus?

Če želi univerza ali druga visokošolska ustanova sodelovati v projektih mobilnosti ali sodelovanja Erasmus, se mora zavezati spoštovanju številnih načel in drugih obveznosti iz univerzitetne listine Erasmus. Poudarek je zlasti na zagotavljanju visoke kakovosti. Ustanova gostiteljica gostujočim študentom ne sme zaračunavati šolnin, matična ustanova pa jim mora po vrnitvi iz tujine v celoti priznati tam opravljene študijske obveznosti oziroma delovno prakso.

Kaj je Erasmus Mundus?

Program Erasmus Mundus je mednarodni sestrski program, neodvisen od klasičnega programa Erasmus. Od njegove uvedbe leta 2004 je več kot 25 000 študentov iz drugih delov sveta prejelo štipendijo Erasmus Mundus za študij na visokošolski ustanovi v Evropi. Cilja programa Erasmus Mundus z letnim proračunom v višini 220 milijonov evrov (2011) sta spodbujanje akademske odličnosti in sodelovanja z državami zunaj EU ter krepitev privlačnost evropskega visokošolskega izobraževanja. Erasmus Mundus ponuja finančno podporo ustanovam in štipendije posameznikom za:

  • evropske skupne magistrske in doktorske študijske programe (vključno s štipendijami);

  • partnerstva z neevropskimi visokošolskimi ustanovami ter štipendije za študente in visokošolske učitelje;

  • projekte promocije evropskega visokošolskega izobraževanja v svetu.

Mednarodna razsežnost evropskih izobraževalnih programov bo vključena v prihodnji program „Erasmus za vse“ (IP/11/1398).

Zakaj se program imenuje Erasmus?

Program Erasmus je dobil ime po filozofu, teologu in humanistu Desideriju Erazmu Rotterdamskem (1466–1536). Erazem, ki je živel v obdobju reformacije, je danes znan zlasti kot velik nasprotnik dogmatizma.

V iskanju novega znanja, izkušenj in spoznanj, ki jih je mogoče pridobiti le v neposrednem stiku z drugimi kulturami, je Erazem živel in deloval v več različnih delih Evrope.

ERASMUS je mogoče razumeti tudi kot kratico za „EuRopean Community Action Scheme for the Mobility of University Students“ (program dejavnosti Evropske skupnosti za študentsko mobilnost).

Več informacij:

Glej tudi: Erasmus z rekordnim številom izmenjav študentov (IP/12/454)

Več o programu Erasmus

Dejstva in številke o programu Erasmus [brošura]

Številke o programu Erasmus

1 :

V EU-27 je bilo leta 2010 skupno približno 18,5 milijona študentov.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site