Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/12/306

Bruselj, 7. maj 2012

Digitalna agenda: Komisija sprejela prvo poročilo o uporabi Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah

Evropska komisija je danes predstavila poročilo o uporabi Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMSD). Omenjena direktiva omogoča prosti pretok avdiovizualnih vsebin ter dosega pomembne javno-politične cilje, na primer prepoved podžiganja sovraštva, zaščito mladoletnikov pred škodljivo vsebino in spodbujanje evropskih avdiovizualnih del.

Najpomembnejši zadevi v tem poročilu sta oglaševalske prakse in potreba po dodatnih navodilih za uporabo pametne televizije (gre za TV sprejemnik z internetno povezavo). Zato bo Komisija:

  • odprla javno razpravo o pametni televiziji (v drugi polovici leta 2012),

  • posodobila svoje smernice za televizijsko oglaševanje (leta 2013).

„To poročilo kaže, da je Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah učinkovita, vendar nam novosti, ki jih prinaša internet, npr. pametna televizija, ne dovolijo spati na lovorikah,“ je dejala podpredsednica Neelie Kroes.

Izvajanje AVMSD

25 držav članic je sporočilo, da so v celoti prenesle Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah v svoje nacionalne zakonodaje. Dve državi članici, namreč Poljska in Belgija, pa morata še prilagoditi svojo zakonodajo.

Oglaševanje

Oglasi in spoti tv-prodaje se po televiziji ne smejo predvajati več kot 12 minut na uro. Poročilo kaže, da je uporaba tega pravila privedla do različnih formatov oglaševanja. V Španiji je bilo na primer uvedenih več vrst televizijskega oglaševanja, ki pa jih španske oblasti niso upoštevale kot oglaševalske spote. Vendar je Sodišče odločilo, da kljub temu gre za vrsto oglaševalskih spotov in torej tudi za njih velja 12-minutno pravilo.

Komisija je v referenčnem obdobju spremljala oglaševalske prakse v osmih državah članicah. V številnih državah članicah se omejitev oglaševalskih spotov na 12 minut redno krši. Na podlagi teh ugotovitev so bili poslani uradni dopisi v zadevne države članice, razprave v zvezi s tem pa še potekajo. Komisija bo še naprej spremljala upoštevanje predpisov v zvezi z oglaševanjem v državah članicah in po potrebi sprožila postopke za ugotavljanje kršitev.

Alkohol

V spremljanih državah članicah predstavlja oglaševanje alkohola med 0,8 in 3 % vse oglaševalske dejavnosti v avdiovizualnih medijskih storitvah glede na skupno število spotov, ki so bili predvajani v referenčnem obdobju. Izrecne kršitve niso bile ugotovljene.

Pri izvajanju direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v zvezi z oglaševanjem alkohola je 22 držav članic uvedlo nekoliko strožje predpise za oglaševanje alkohola, ki se nanašajo na televizijske kanale, oglaševane izdelke ali termin predvajanja oglasov.

Otroci

Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah določa, da avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo psihično ali moralno škoditi mladoletnikom. To pomeni, da ne smejo: neposredno nagovarjati otrok k nakupu ali najemu izdelkov oziroma storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti ali naivnosti; neposredno spodbujati mladoletnikov k prepričevanju staršev ali drugih oseb, naj kupijo blago ali storitve, ki se oglašujejo; izkoriščati posebnega zaupanja, ki ga mladoletniki gojijo do svojih staršev, učiteljev ali drugih oseb; ali mladoletnike neupravičeno prikazovati v nevarnih okoliščinah.

Analiza vsebine 100 najpogosteje predvajanih oglaševalskih spotov je pokazala, da so ti le redkokdaj bili v nasprotju z določbami direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v zvezi z zaščito mladoletnikov pred oglaševanjem. Pri oglaševanju alkohola pa je zaradi podrobnih opredelitev v besedilu zadevnih določb prišlo do manjšega števila kršitev direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Kljub temu pa kaže, da se tehnike oglaševanja, namenjene mladoletnikom, pogosto uporabljajo v televizijskem oglaševanju.

Pet držav članic je prepovedalo oglaševanje med otroškim programom. Štiri države članice so uvedle delno prepoved ali druge omejitve v zvezi z oglaševanjem med otroškim programom bodisi v določenih terminih bodisi za določene izdelke, sedem držav članic pa prepoveduje prikaz logotipov pokroviteljev v času otroškega programa1.

Diskriminacija

Poročilo vsebuje tudi analizo spolne diskriminacije in stereotipov v zvezi s spoloma v 100 najpogosteje predvajanih oglaševalskih spotih v osmih državah članicah. Stereotipna predstavitev vlog spolov je bila opažena v 21 do 36 % analiziranih spotov. Vendar je bilo v nekaterih državah članicah nekaj položajev, poklicev ali izdelkov bolj sistematično povezanih z določenim spolom kot v drugih državah članicah. Poročilo razkriva, da nobena izmed analiziranih držav ni odporna na tovrstne stereotipne predstavitve.

Zaradi tega bo Komisija še naprej spremljala izvajanje predpisov v zvezi z oglaševanjem v državah članicah in leta 2013 posodobila svoje obrazložitveno sporočilo v zvezi z nekaterimi vidiki določb o televizijskem oglaševanju.

Pametna televizija

Pametna ali hibridna televizija predstavlja nov korak v procesu, imenovanem „konvergenca“, ki povezuje internet in oddajanje radiotelevizijskega programa. S tem, ko se je konvencionalnim televizijskim sprejemnikom dodalo internetno povezavo, se uporabnikom omogoča izbiro vsebin iz programske knjižnice, dodatnih storitev na zahtevo in internetnih vsebin.

Storitve pametne televizije trenutno obstajajo v Nemčiji in Italiji, pravkar pa bodo uvedene tudi v Franciji in Združenem kraljestvu. Čeprav veliko TV sprejemnikov, ki se danes prodajajo, ponuja povezavo z internetom, je z njim dejansko povezanih le 20 % do 30 % izmed njih. Trenutno je v Evropi dejavnih 47 milijonov z internetom povezanih domačih naprav, vključno s televizijskimi sprejemniki, igralnimi konzolami, samostojnimi adapterji za televizijo, predvajalniki Blu-ray in adapterji za plačljivo televizijo. Glede na vse večje število državljanov, ki imajo dostop do hitrejših internetnih povezav, ter porast z internetom povezanih naprav in razpoložljivih vsebin se lahko v naslednjih nekaj letih pričakuje razmeroma hitra rast pametne televizije.

Da bi evropskim državljanom zagotovila uživanje vseh prednosti teh novih storitev in kakovosten dostop do avdiovizualnih del prek naprav, povezanih z internetom, ter jim obenem zagotovila ustrezno zaščito, bo Komisija do konca leta 2012 v zvezi s tem odprla javno razpravo.

Ozadje

Člen 33 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah Komisijo poziva, naj o izvajanju navedene direktive redno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. To je prvo poročilo o izvajanju direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, zajema pa obdobje od leta 2009 do 2010.

Prvi del poročila se osredotoča na to, kako je bila navedena direktiva izvajana v preteklosti in kako učinkoviti so bili kvalitativni predpisi za oglaševanje v sektorju s spreminjajočo se ponudbo in odzivnostjo posameznikov na oglase.

Dejstvo, da so pri oceni bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ne pomeni, da izvajanje direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah ni smotrno, temveč da je treba uvesti učinkovitejša orodja. To poročilo torej služi kot dodatni dokaz, da je uvedba učinkovitejših orodij res potrebna.

Drugi del pa obravnava vpliv pomembnih tehnoloških sprememb na regulatorni okvir v prihodnosti, torej v času nagle konvergence konvencionalnega televizijskega oddajanja in interneta.

Uporabne povezave

Poročilo o izvajanju direktive

http://ec.europa.eu/avpolicy/reg/tvwf/implementation/reports/index_en.htm

Spletna stran avdiovizualnih in medijskih politik

http://ec.europa.eu/avpolicy/index_en.htm

Spletna stran Digitalne agende

Spletna stran Neelie Kroes

Spremljajte Neelie Kroes na Twitterju

1 :

Glej dokument kontaktnega odbora http://ec.europa.eu/comm/avpolicy/reg/tvwf/contact_comm/index_en.htm.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website