Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

MEMO/12/184

Bruselj, 15. marca 2012

Vprašanja in odgovori o delovni skupini za Grčijo in njenem drugem četrtletnem poročilu

Glej tudi: IP/12/242

1. Kaj je naloga delovne skupine za Grčijo?

Delovna skupina Evropske komisije za Grčijo je bila vzpostavljena in oblikovana za pomoč grškim organom pri uresničevanju reform in gospodarske rasti v prihodnjih letih v skladu s programi, o katerih so se sporazumeli Grčija, EU in Mednarodni denarni sklad.

Odkar jo je lanskega julija na prošnjo grške vlade ustanovil predsednik Barroso in od začetka svojega delovanja septembra 2011 se je delovna skupina ukvarjala z dvema glavnima nalogama:

  • (1) opredelitvijo in usklajevanjem tehnične pomoči držav članic, ki jo Grčija potrebuje za uresničitev programa EU-Mednarodnega denarnega sklada-Evropske centralne banke za prilagoditev. Zdaj ko je ocena končana, je treba uskladiti potrebe s strokovno pomočjo, ki jo je ponudilo veliko držav članic in drugih organizacij, na primer Mednarodni denarni sklad, v zvezi z mnogimi vprašanji, kot so pobiranje davkov, zemljiška knjiga, posodobitev zdravstvenega sistema, upravna reforma in krepitev zmogljivosti, postopek privatizacije in boljše poslovno okolje;

  • (2) pospešitvijo absorpcije sredstev EU za spodbujanje projektov krepitve gospodarske rasti in zaposlovanja. Glavna prednostna naloga je bilo ponovno osredotočenje razpoložljivih sredstev EU na približno 181 ključnih projektov za krepitev gospodarske rasti. Naslednji korak bo zajemal predvsem usmerjanje razpoložljivih sredstev v te projekte.

2. Katera področja pokriva delovna skupina?

V skladu s programom za gospodarsko prilagoditev in memorandumom o soglasju, o katerem so se sporazumeli Grčija, EU, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad, ter po posvetovanju z grškimi organi in državami članicami, delovna skupina za Grčijo deluje na naslednjih devetih področjih, kjer so reforme za zagotovitev nadaljnjega razvoja Grčije najbolj nujne:

  • programi kohezijske politike, okolje in promet,

  • proračun in obdavčenje,

  • finančni sektor in dostop do financiranja,

  • poslovno okolje (javna naročila in konkurenca),

  • upravna reforma in e-uprava,

  • trg dela,

  • javno zdravje,

  • pravosodje in notranje zadeve,

  • privatizacija in zaključek javnih del.

3. Doslej je bilo doseženega zelo malo. Je to še ena birokratska struktura?

V preteklih šestih mesecih:

  • je bila najpomembnejša prednostna naloga delovne skupine ugotoviti, kateri so trenutno tekoči projekti, ki se podpirajo iz sredstev EU, vendar jo je bilo treba prekiniti zaradi pomanjkanja sredstev grških organov. Oblikovani so bili tudi seznami ključnih projektov za izboljšanje gospodarske rasti, pravkar pa poteka ponovno programiranje precejšnjega dela sredstev EU za podporo tem projektom;

  • druga prednostna naloga delovne skupine je bila vzpostaviti dobro sodelovanje in dobre delovne odnose z grškimi organi. Rezultat tega je bil jasen sklop zahtev grških organov za tehnično pomoč. Medtem je uspela delovna skupina na ključnih področjih te potrebe uskladiti s tehnično pomočjo držav članic.

4. Toda kaj konkretno je delovna skupina doslej dosegla?

Prvič, sredstva EU (eden redkih virov financiranja gospodarske rasti trenutno na voljo v Grčiji) so bolje usmerjena in se bolje porabljajo.

  • delovna skupina in grški organi preusmerjajo precejšen del zneska 20,4 milijarde evrov, ki je na voljo Grčiji v okviru skladov kohezijske politike EU. Prizadevajo si predvsem za napredek pri 181 projektih za krepitev gospodarske rasti. Pomembnejši med njimi so: pet koncesij za gradnjo avtocest (1 400 km in 30 000 potencialnih delovnih mest) ter podpora za mala in srednja podjetja (MSP);

  • Grčija je izboljšala svojo absorpcijo sredstev EU, ki dosega 35 % (nad povprečjem EU za to fazo v programskem obdobju) oziroma več kot 98 % letne ciljne vrednosti za leto 2011 glede zahtevkov za plačila iz memoranduma o soglasju.

Drugič, skoraj 20 držav članic, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad so v preteklih šestih mesecih zagotovili izjemno učinkovito tehnično pomoč. Še več se pričakuje v tem letu. Konkretno strokovno znanje prispeva k posodobitvi grškega gospodarstva in javne uprave. Napredek je velik in bo temelj za nadaljnje zagotavljanje tehnične pomoči:

  • pobranih je bilo že 946 milijonov evrov v davčnih dolgovih v primerjavi z začetnim ciljem 400 milijonov;

  • sodni zaostanki v zvezi z davčnimi zadevami so se zmanjšali za 15 % v štirih mesecih (do konca leta 2012 naj bi se zmanjšali za 80 %);

  • Francija in Nemčija podpirata pomembno upravno reformo centralne in lokalne oblasti: vzpostavitev sodelovanja med ministrstvi do maja 2012, oceno spretnosti javnih uslužbencev od januarja, horizontalne strukture za informacijske in komunikacijske tehnologije ter človeške vire v ministrstvih od februarja itd.;

  • februarja je bila s pomočjo delovne skupine sprejeta liberalizacija dostopa do zakonsko urejenih poklicev in njihovega izvajanja.

5. Ali se v Grčiji vzpostavlja vlada v senci?

To je nesmisel. Delovna skupina za Grčijo nima nikakršnih izvršnih pooblastil in ne more grški vladi vsiliti nikakršnih pravnih ali finančnih odločitev. Grčijo podpira pri izvajanju reform, o katerih se je sporazumela z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in Mednarodnim denarnim skladom, sprejel pa jih je grški parlament. Skupaj z Grki delamo za Grčijo!

6. Kako delovna skupina sodeluje s trojko EU-Mednarodni denarni sklad-Evropska centralna banka?

Delovna skupina Evropske komisije dopolnjuje delo, ki ga je opravila trojka. Ta sodeluje z grškimi organi pri opredelitvi ključnih strukturnih reform, ki jih je treba izvesti v Grčiji, in posledično pri četrtletnem nadzoru izvajanja.

Namen delovne skupine Evropske komisije je pomagati Grčiji pri izvajanju teh reform s tehnično pomočjo držav članic in racionalizacijo uporabe sredstev EU. Delovna skupina spremlja konkreten napredek glede teh dveh vidikov.

Za zagotavljanje skladnosti uradniki Evropske komisije v trojki in delovna skupina poročajo podpredsedniku Evropske komisije Olliju Rehnu.

7. Koliko ljudi sodeluje v delovni skupini?

Sedež delovne skupine je v Bruslju, ima pa tudi stalno predstavništvo v Atenah. Ima približno 45 zaposlenih (od katerih se jih 15 nahaja v Atenah). Večinoma so to uradniki Evropske komisije, ki jih vodi predsednikov posebni svetovalec Horst Reichenbach. Usklajevanje tehnične pomoči poteka redno prek usklajevalnih sestankov na visoki ravni v Bruslju (zadnji sestanek je bil 6. marca).

Vključenih je tudi več napotenih nacionalnih strokovnjakov iz Francije (2), Združenega kraljestva (2), Nemčije (2), Nizozemske (2), Belgije in Češke. Trenutno poteka izbor dodatnih strokovnjakov (iz Avstrije in Švedske). Tudi druge države članice so izrazile morebiten interes za napotitev strokovnjakov. V tej fazi napotitve trajajo eno leto.

8. Prejšnji mesec je evroskupina pozvala Evropsko komisijo, naj poveča število članov delovne skupine. Kakšni so njeni načrti?

Ker je v drugem programu gospodarske prilagoditve za Grčijo še večji poudarek na krepitvi gospodarske rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti kot v prvem, bo prispevek delovne skupine še pomembnejši.

Evropska komisija bo kmalu odločila, kako bo okrepila svojo podporno zmogljivost na terenu v tesnem sodelovanju z grškimi organi.

9. Kaj je pravzaprav tehnična pomoč?

Tehnična pomoč pomeni strokovno znanje na ključnih področjih, na katerih v Grčiji takšnega znanja ali praktičnih izkušenj primanjkuje. Veliko držav članic je v podporo projektov tehnične pomoči ponudilo napotitev nacionalnih strokovnjakov za krajša ali daljša obdobja. Strokovno pomoč zagotavlja tudi Mednarodni denarni sklad. Naloga delovne skupine je usklajevanje tega strokovnega znanja in zagotavljanje njegove ustreznosti za konkretne potrebe. V več primerih (včasih skupaj z drugimi službami Evropske komisije) delovna skupina sama zagotavlja tehnično pomoč.

10. Kdo plačuje delovno skupino?

Te strokovnjake, ki običajno Grčijo obiščejo za omejeno obdobje nekaj dni, plačajo njihove države članice. Evropska komisija krije le njihove stroške službenih potovanj.

11. Kako konkretno deluje tehnična pomoč?

Potrebe po tehnični pomoči so večinoma razvrščene v skladu s konkretnimi področji politike (proračun in obdavčenje; finančni sektor; kohezijski skladi in kmetijstvo; poslovno okolje, javna naročila in konkurenca; trg dela, javno zdravje, pravosodje in notranje zadeve; upravna reforma, e-uprava, statistika; civilna družba in socialni partnerji).

Če je zahtevek odobren, delovna skupina pomaga pripraviti delovni program, ki vsebuje jasne možnosti za izvedbo in vmesne mejnike, o katerih se dogovori z grškimi organi. Delovna skupina prav tako pomaga grškim organom pri izvedbi programa tehnične pomoči (ustrezno strokovno znanje iz drugih držav članic, evropskih ali mednarodnih organizacij).

Tehnična pomoč se lahko zagotavlja na naslednje načine:

  • s kratkoročnimi napotitvami strokovnjakov ali delavnicami, na katerih predstavniki nacionalnih uprav predstavijo svoje rešitve grškim kolegom. To naj bi grškim organom omogočilo prepoznavanje najprimernejših rešitev njihovih težav;

  • z več trajne podpore določenih držav članic ali organizacij s specializiranim strokovnim znanjem. To lahko zajema dolgoročno prisotnost strokovnjakov ali sodelovanje z grškimi organi za zagotavljanje tehničnih rešitev na področjih, kakršno je informacijska in komunikacijska tehnologija;

  • v nekaterih primerih lahko država članica z dobrimi rezultati na nekem področju politike prevzame odgovornost „vodje področja“. Vodja področja je lahko vključen že v zgodnji fazi projekta, tudi pri pripravi časovnih načrtov. V teh primerih delovna skupina za Grčijo omogoča trajno sodelovanje med grškimi organi, vodjo področja in drugimi izvajalci tehnične pomoči.

Za ustrezno uskladitev ponudbe tehnične pomoči s povpraševanjem se poskrbi na četrtletnih usklajevalnih sestankih na visoki ravni, ki jih organizira delovna skupina za Grčijo, na njih pa sodelujejo grški organi, (morebitni) ponudniki tehnične pomoči in službe Evropske komisije. Pred temi sestanki so države članice ali druge mednarodne organizacije pozvane, naj izrazijo svoj interes za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z določenimi projekti.

12. Ali lahko navedete konkretne primere tehnične pomoči, ki so jo zagotovile države članice?

Delovna skupina za Grčijo je začela projekte v dogovoru z grško upravo. Doslej sta se dogovorili o naslednjih konkretnih delovnih področjih:

  • davčna uprava – s skupnim akcijskim načrtom Mednarodnega denarnega sklada in EU (GD TAXUD in delovne skupine za Grčijo), ki ga že podpirajo številne države članice (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska),

  • upravljanje javnih financ, zlasti nadzor nad porabo,

  • upravna reforma (Francija je vodja področja na centralni, Nemčija pa na regionalni ravni),

  • Nemčija je prav tako sprejela vlogo vodje področja v zdravstvu, glede katerega se je treba še odločiti o konkretnem delu,

  • trenutno potekajo pogovori glede več delovnih področij poslovnega okolja, na katerih bo v več primerih delovna skupina za Grčijo sama prevzela vlogo vodje področja.

Usklajevanje poteka prek četrtletnih usklajevalnih sestankov na visoki ravni, ki jih organizira delovna skupina za Grčijo, na njih pa sodelujejo grški organi, (morebitni) ponudniki tehnične pomoči in službe Evropske komisije. Pred temi sestanki so države članice ali druge mednarodne organizacije pozvane, naj izrazijo svoj interes za zagotavljanje tehnične pomoči v zvezi z določenimi projekti.

V četrtletnem poročilu delovne skupine sta na voljo pregled mobiliziranega strokovnega znanja in ocena napredka na terenu.

13. Koliko denarja je na voljo Grčiji? Ali Grčija ta denar porablja učinkovito?

EU je prek svojih strukturnih skladov v obdobju 2007–2013 Grčiji dodelila 20 milijard evrov, od katerih je bilo skoraj 8 milijard že izplačanih. Za preostalo programsko obdobje je ostalo neporabljenih približno 12 milijard evrov, čeprav so v veliko primerih sredstva že namenjena za posamezne projekte.

Ta denar (ali njegov del) bi lahko prek usmerjenih projektov, posebej oblikovanih za podporo MSP, zmanjšanju brezposelnosti in razvoju ključne infrastrukture, uporabili za spodbuditev grškega potenciala gospodarske rasti. V sodelovanju z grškimi organi je bil oblikovan seznam prednostnih projektov, ki je bil objavljen novembra 2011. Te projekte, za katere bi se namenilo 56 % razpoložljivih sredstev v programskem obdobju, bosta grška uprava in Evropska komisija še posebej intenzivno spremljali in podpirali.

Nazadnje je treba poudariti dobre rezultate Grčije v zvezi s sposobnostjo absorpcije sredstev. Do konca leta 2011 je Grčija absorbirala 35 % sredstev v višini 20,4 milijarde evrov sredstev EU, kar presega povprečje EU, ki znaša 33,5 %. To uspešnost ugotavljamo pri regionalnih skladih (39,6 % za Grčijo in 34,6 % za EU) ter kohezijskem skladu (29,2 % za Grčijo in 28,5 % za EU). Pri socialnem skladu je bilo absorbiranih 24,4 % sredstev, dodeljenih Grčiji, v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 27 %.

14. Kaj vsebuje drugo poročilo?

V poročilu je opisano, kako delovna skupina za Grčijo organizira in usklajuje zagotavljanje tehnične pomoči ter opredeljuje morebitna dodatna področja, na katerih bi bila lahko tehnična pomoč potrebna v prihodnosti.

Poročilo navaja izkušnje, ki jih je delovna skupina za Grčijo pridobila v prvih šestih mesecih svojega delovanja. Eno od pomembnejših poglavij poročila je posvečeno uporabi kohezijskih sredstev za podporo gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. V poglavju o pospešitvi projektov kohezijske politike so predstavljene številne pozitivne spremembe ter preostali izzivi. Opisan je spodbuden napredek 181 prednostnih projektov in predstavljene so najnovejše informacije glede stanja politično in gospodarsko pomembnih koncesij za gradnjo avtocest. Predstavljen je tudi prihodnji instrument za porazdelitev tveganja.

V poglavju o dostopu do financiranja in finančnem sektorju je na voljo pregled pomembnih virov financiranja za MSP. Predstavljena so tekoča prizadevanja za reševanje pritiskov grških domačih bank glede likvidnosti in opredeljeni so novi instrumenti, ki bi lahko spodbudili dostop MSP do financiranja.

V drugem delu poročila je opisana tehnična pomoč za podporo strukturnim reformam, predvidenim v programu gospodarske prilagoditve, ki je predpogoj za ponovno vzpostavitev prihodnje gospodarske rasti in konkurenčnosti.

Poglavje o proračunu in obdavčenju poroča o doseženem napredku, na primer uspešnem pobiranju preteklih davčnih dolgov. Opredeljena so tudi področja, na katerih je potreben nadaljnji napredek, na primer pri pobiranju davkov od premožnejših davkoplačevalcev. Opisana so prizadevanja za izvedbo obsežnega akcijskega načrta na področju davčne uprave s poudarkom na pomembni podpori držav članic, Mednarodnega denarnega sklada in služb Evropske komisije. Prav tako so predstavljena prizadevanja na področju preprečevanja pranja denarja, v zvezi s katerim je nujno potrebno boljše usklajevanje med različnimi grškimi akterji. Poleg tega je potreben napredek glede upravljanja javnih financ, zlasti pri nadzoru nad porabo.

Poročilo ugotavlja, da je bil dosežen velik napredek v zvezi z reformo javne uprave in e-upravo. Grška vlada je oblikovala usmerjevalno skupino pod vodstvom predsednika vlade. Precejšnjo tehnično pomoč zagotavljajo francoski organi, ki usmerjajo delo glede upravne reforme centralne oblasti. Z nemško podporo dobro napreduje tudi vzporedna reforma decentralizirane, regionalne in lokalne oblasti.

V zvezi s strukturnimi reformami za izboljšanje poslovnega okolja poteka pripravljalno delo za tehnično pomoč na področjih, kot so spodbujanje izvoza, popolna prenova zakonodaje in vodenja javnih naročil, zakonsko urejeni poklici in poenostavitev predpisov. Za številne projekte tehnične pomoči je potrebna še končna odobritev grških organov.

Javno zdravje je še eno področje, na katerem je bilo opredeljenih veliko potreb po tehnični pomoči in ponudnikov tehnične pomoči. Tehnična pomoč bo osredotočena na ceno farmacevtskih izdelkov, boljše vodenje koriščenja zdravstvenih storitev in proizvodov ter zdravstvene ustanove. V zvezi z zdravstvenimi ustanovami bo zagotovljena tehnična pomoč za vzpostavitev integriranega zdravstvenega sklada.

Podoben napredek je bil dosežen tudi na področju reforme pravosodnega sistema. Začetni pregledi, ki so vključevali grško upravo in morebitne ponudnike tehnične pomoči, so omogočili opredelitev in delen zagon tehnične pomoči na področjih, kot so pospešitev sodnih postopkov, sodni zaostanki v zvezi z davčnimi zadevami in zunajsodne poravnave.

Trenutno že poteka konkretno delo glede migracij, azila in meja, nekatere potrebe po tehnični pomoči (na primer za izvajanje grškega akcijskega načrta za migracije in azil iz leta 2010) pa je še treba uskladiti z možnimi ponudbami tehnične pomoči.

V vseh poglavjih so opisani prispevki ponudnikov tehnične pomoči, vključno s pogosto izjemno pomembnimi prispevki drugih služb Evropske komisije. V prilogi k poročilu so navedeni tudi trenutno stanje projektov tehnične pomoči ter sodelujoče države članice in organizacije.

Več informacij:

Drugo četrtletno poročilo je na voljo na naslednji povezavi:

http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/president/taskforce-greece/index_en.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site