Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

MEMO/12/12

Strasbourg, 17. januarja 2012

Kršitve: najpogostejša vprašanja

Katere so različne faze v postopku za ugotavljanje kršitev?

Člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije daje Komisiji pristojnost, da kot varuh Pogodb sproži sodni postopek proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU.

Postopek za ugotavljanje kršitev se začne s predložitvijo zahteve za informacije („uradni opomin“) zadevni državi članici, ki mora nanj odgovoriti v navedenem roku, običajno v dveh mesecih.

Če Komisija z informacijami ni zadovoljna in sklene, da zadevna država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, ji lahko nato pošlje uradno zahtevo za skladnost z zakonodajo EU („obrazloženo mnenje“), s katero pozove državo članico, naj jo v določenem roku, običajno v dveh mesecih, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev.

Če država članica ne zagotovi skladnosti z zakonodajo EU, se lahko Komisija odloči, da bo zoper njo sprožila postopek na Sodišču Evropske unije. Toda v približno 95 % zadev v zvezi s kršitvami države članice izpolnijo svoje obveznosti po pravu EU, preden se zoper njih sproži postopek na Sodišču. Če Sodišče razsodi proti državi članici, mora ta sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.

Kadar države članice ne prenesejo direktiv v roku, ki sta ga določila Svet Evropske unije in Evropski parlament, lahko Komisija od Sodišča zahteva, da pri odločanju o takšni zadevi državi članici naloži denarno kazen. To možnost, ki je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo, določa člen 260(3) PDEU.

Kaj se zgodi, če država članica ne izvrši sodbe Sodišča?

Če država članica kljub prvi sodbi ne ukrepa, lahko Komisija na podlagi člena 260 PDEU samo z enim pisnim opozorilom začne nov postopek kršitve, preden zoper državo članico spet začne postopek pred Sodiščem.

Če Komisija pred Sodiščem ponovno začne postopek zoper državo članico, lahko Sodišču predlaga, naj ji naloži denarno kazen na podlagi trajanja in resnosti kršitve ter velikosti države članice. Obstajata dve vrsti denarnih kazni:

  • pavšalni znesek, ki je odvisen od časa, ki je pretekel od izdaje prve sodbe, in

  • dnevna denarna kazen za vsak dan po izdaji druge sodbe, dokler se kršitev ne konča.

Kdo na koncu odloča o kaznih?

Denarne kazni predlaga Komisija, Sodišče pa lahko te zneske v svojih sodbah spremeni.

Kakšna je vloga Komisije?

Komisija je varuh pogodb. Zagotavljanje varstva javnega interesa je njena vloga in obveznost. Postopek urejajo Pogodbe (faze, roki). To lahko vključuje tudi začetek postopka zoper državo članico na Sodišču Evropske unije.

Odločitev o začetku postopkov za ugotavljanje kršitev zoper državo članico sprejme kolegij. Ta odločitev temelji na točni in nepristranski pravni analizi dokumentacije in informacij, ki jih predložijo stranke, s strani služb Komisije, ter na kakršnih koli pritožbah.

Odločitve Komisije glede kršitev s področja različnih politik se zbirajo enkrat na mesec v splošnem postopku. Te odločitve se objavijo.

Statistični podatki o kršitvah na splošno:

http://ec.europa.eu/eu_law/infringements/infringements_sl.htm


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site