Navigation path

Left navigation

Additional tools

Erasmus za vse – pogosta vprašanja

European Commission - MEMO/11/818   23/11/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/818

Bruselj, 23. novembra 2011

Erasmus za vse – pogosta vprašanja

(glej tudi IP/11/1398)

Kaj je Erasmus za vse?

Erasmus za vse je predlog Evropske komisije za novi program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Program, ki naj bi se začel izvajati leta 2014, naj bi znatno povečal finančna sredstva za razvoj znanja in spretnosti. Erasmus za vse temelji na načelu, da so naložbe v izobraževanje in usposabljanje ključne za izkoriščanje potenciala ljudi, ne glede na njihovo starost ali ozadje. Program jih bo podprl pri osebnem razvoju in pridobivanju novih spretnosti ter prispeval k njihovi zaposljivosti.

Kaj bo Erasmus za vse podpiral?

Erasmus za vse bo imel poenostavljeno in učinkovitejšo strukturo, s čimer bo študentom, udeležencem usposabljanj, učiteljem in drugim zagotovil več finančne pomoči. Koristi za posameznike bodo pomenile tudi koristi za gospodarstvo EU v celoti.

Program bo omogočil znatno več priložnosti za mobilnost in sodelovanje. Visokošolski študenti, udeleženci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, učitelji, vodje usposabljanj in mladinski delavci bodo imeli na voljo več sredstev za študij, usposabljanje, poučevanje in prostovoljstvo v tujini. Institucije izobraževanja in usposabljanja ali mladinske organizacije bodo imele več možnosti za partnerstva, v okviru katerih bodo izmenjevale dobre prakse ali sodelovale s podjetji pri spodbujanju inovacij in zaposljivosti, ter močnejšo podporo za platforme informacijske tehnologije, kot je e-twinning, s pomočjo katerih se šole in drugi ponudniki izobraževanj lahko spletno povezujejo.

Program bo podpiral tri glavne vrste ukrepov:

  • možnosti za učenje posameznikov v EU in drugod, vključno s študijem in usposabljanjem, pripravništvom, pedagoškim in strokovnim razvojem ter neformalnimi mladinskimi dejavnostmi, kot je prostovoljstvo. Erasmus za vse bo zagotovil možnosti za učenje v tujini do 5 milijonom ljudi v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja. Evropski državljani bodo lahko študirali, se usposabljali ali poučevali na visokošolskih ustanovah kjerkoli na svetu, neevropski študenti in osebje pa bodo imeli več možnosti za študij, poučevanje in učenje v Evropi. Z razširitvijo programa na države zunaj EU se bo povečala privlačnost evropskega visokega šolstva, hkrati pa se bo krepil razvoj visokošolskega izobraževanja drugod po svetu;

  • medinstitucionalno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, mladinskimi organizacijami, podjetji, lokalnimi in regionalnimi organi ter NVO, pri čemer naj bi se spodbujala razvoj in izvajanje inovativnih praks v izobraževanju, usposabljanju in mladinskih dejavnostih ter pospeševali zaposljivost, ustvarjalnost in podjetništvo;

  • podpora reformi politik v državah članicah ter sodelovanju z državami, ki niso članice Unije, da se okrepita dokumentacijska podlaga za oblikovanje politik in izmenjava dobrih praks. Podpora bo zajemala izvajanje orodij EU za preglednost, meddržavne študije in pomoč za posebne agende politik, kot sta bolonjski (visokošolsko izobraževanje) in københavnski proces (poklicno izobraževanje in usposabljanje).

Program bo zajema dva popolnoma nova elementa:

  • jamstveno shemo za posojila, ki bo pomagala študentom magistrskega študija pri financiranju študija v tujini ter pri pridobivanju spretnosti, potrebnih za poklice z visoko intenzivnostjo znanja;

  • vzpostavitev 400 „koalicij znanja“ in „koalicij sektorskih spretnosti“. Koalicije znanja so obsežna partnerstva med visokošolskimi ustanovami in podjetji, ki spodbujajo ustvarjalnost, inovacije in podjetništvo, saj ponujajo nove možnosti za učenje ter kvalifikacije. Koalicije sektorskih spretnosti pa so partnerstva med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, njihov cilj pa je spodbujanje zaposljivosti z oblikovanjem novih sektorsko prilagojenih učnih načrtov ter inovativnih oblik poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Kako se Erasmus za vse razlikuje od sedanjih programov?

Glavni cilj ostaja enak – izboljšati spretnosti ljudi in njihovo zaposljivost ter podpreti posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja. Erasmus za vse naj bi sedem obstoječih programov nadomestil z enim: združil naj bi program vseživljenjskega učenja (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius in Grundtvig), program Mladi v akciji in pet programov mednarodnega sodelovanja (Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edulink in program sodelovanja z industrializiranimi državami).

Glavni ukrepi obstoječih programov se bodo nadaljevali (tj. učna mobilnost, projekti sodelovanja in podpora reformi politik), vendar bodo dejavnosti osredotočene predvsem na sistemski učinek in jasno dodano vrednost EU. Program zajema tudi več drugih inovativnih predlogov, kot so jamstvena shema za posojila študentom magistrskega študija Erasmus, koalicije znanja in koalicije sektorskih spretnosti. Enoten program bo zagotovil enostavna pravila in postopke za prijavo ter preprečil razdrobljenost ali podvajanje.

Zakaj potrebujemo nov pristop EU k izobraževanju in usposabljanju?

Svet se je spremenil, odkar so bili uvedeni obstoječi programi. Preživljamo eno najzahtevnejših gospodarskih obdobij naše dobe. EU se je odzvala z usklajeno strategijo za rast in delovna mesta – strategijo Evropa 2020. Izobraževanje in usposabljanje sta njen sestavni del.

Tudi evropski trg dela se spreminja. Število visokokvalificiranih delovnih mest se povečuje, število zaposlitev, ki zahtevajo nizko raven usposobljenosti, pa se zmanjšuje. Ocenjuje se, da bodo do leta 2020 na skoraj 35 % vseh delovnih mest potrebne visoka usposobljenost, inovativnost in prilagodljivost. Eden krovnih ciljev strategije Evropa 2020 je dvigniti raven dosežene visokošolske izobrazbe na 40 % (s sedanjih 32 %). Z omogočanjem študija in usposabljanja v tujini lahko Erasmus za vse državljanom pomaga do boljše usposobljenosti.

Drug krovni cilj na področju izobraževanja iz strategije Evropa 2020 je zmanjšati delež osipnikov pod 10 % (z današnjih 14 %). V ta namen bo Erasmus za vse podpiral posodabljanje vseh stopenj izobraževanja in usposabljanja, vključno s šolskim izobraževanjem, od predšolske vzgoje do sekundarnega izobraževanja in začetnega poklicnega usposabljanja. Pomoč bo namenjena tudi neformalnemu učenju v obliki mladinskih izmenjav in prostovoljstva.

Kako bo Erasmus za vse reševal vprašanje brezposelnosti mladih?

Erasmus za vse bo mladim zagotavljal možnosti za usposabljanje in pridobitev spretnosti, s katerimi bodo lahko okrepili svoj osebni razvoj in zaposljivost. Študij v tujini lahko izboljša znanje jezikov in prilagodljivost. Študije potrjujejo, da študenti, ki so del svojega študija opravili v tujini, pri vstopu na trg dela pogosteje sprejemajo zaposlitev v tujini.

Erasmus za vse priznava tudi pomen neformalnega učenja. Izkušnje kažejo, da pri iskanju zaposlitve zgolj prava diploma ni dovolj. Delodajalci vse bolj povprašujejo po spretnostih, pridobljenih z neformalnim učenjem, kot je prostovoljstvo. 75 % sodelujočih pri Evropski prostovoljni službi je povedalo, da so s pomočjo te izkušnje izboljšali svojo zaposljivost.

Kdo bodo glavni upravičenci?

Kot nakazuje ime, je Erasmus za vse odprt za vse tiste, ki se učijo, izobražujejo ali usposabljajo prek katerega koli javnega ali zasebnega organa, dejavnega na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Program bo spodbujal formalne in neformalne učne možnosti in dejavnosti v vseh sektorjih.

Se bodo ciljni upravičenci spremenili z novih programom?

Ne. Novi program bo še vedno osredotočen na potrebe mladih, pa naj so to učenci, študenti, udeleženci usposabljanj, prostovoljci ali sodelujoči v združenjih. Več poudarka bo na učiteljih, vodjih usposabljanj, odgovornih za obveščanje in mladinskih delavcih, saj imajo pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja.

Projekti sodelovanja se bodo bolj osredotočali na partnerstva med podjetji ter izobraževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami.

Šole se bo spodbujalo k sodelovanju s podobnimi institucijami iz drugih držav EU, da bi se povečal učinek podpore EU in spodbujale sinergije med različnimi oblikami sodelovanja, kot sta mobilnost učencev in osebja ter pedagoški projekti. Z vidika izobraževanja odraslih bo program okrepil mobilnost učiteljev in vodij usposabljanj ter pospeševal tesnejše čezmejno sodelovanje med organizacijami.

Nekatere dejavnosti, ki prejemajo sredstva iz sedanjih programov, se bodo zmanjšale ali prekinile, ker imajo omejen sistemski učinek ali niso stroškovno učinkovite ali jih je mogoče učinkoviteje podpirati v okviru drugih skladov EU, na primer Evropskega socialnega sklada. Mobilnost ljudi, ki so že na trgu dela, bi bila na primer prednostna naloga za ta sklad.

Kakšna je dodana vrednost jamstvene sheme za študentska posojila na ravni EU, če imajo že mnoge države članice lastne posojilne sheme za študente?

Posojilne sheme za študente imajo sicer številne države članice, vendar so te sheme pogosto omejene na študij v okviru nacionalnih institucij ali na dodiplomsko stopnjo. Mnogo nacionalnih posojilnih shem postavlja omejitve glede prenosljivosti v tujino.

Predlagani instrument EU za študentska posojila je namenjen predvsem študentom magistrskega študija, ki študirajo v drugi državi članici. Stroški magistrskega študija so pogosteje višji kot stroški dodiplomskega študija. Pobuda bi dopolnila morebitne nacionalne sheme pomoči.

Kako bo Komisija še drugače prispevala k študentski in mladinski mobilnosti?

Finančna sredstva so sicer pomembna, vendar zgolj z denarjem mobilnost ne more postati dejansko mogoča za vse. Za to so potrebna skupna prizadevanja in nova partnerstva, da se bodo odstranile ovire, ki še vedno obstajajo na nacionalni in regionalni ravni. V okviru teh prizadevanj bo treba povečati dostopnost informacij, da bodo štipendije in posojila „prenosljiva“ (tj. da jih bodo študenti lahko uporabljali za študij ali usposabljanje v tujini) ter izboljšati priznavanje dosežene stopnje izobraževanja ali usposabljanja.

Ministri za izobraževanje držav članic EU so se maja dogovorili o skupnem načrtu (v obliki priporočila Sveta) za odpravo ovir pri študiju ali usposabljanju v tujini.

Zakaj se je Komisija odločila prenehati uporabljati uveljavljena imena programov mobilnosti, kot so Leonardo da Vinci, Comenius in Grundtvig?

Erasmus je dobro poznano ime, ki ga ljudje običajno povezujejo s študijem v tujini in evropskim sodelovanjem. Pri uvajanju celovitega enotnega programa se zdi smiselno preprečiti množico imen ter izkoristiti priljubljenost in prepoznavnost imena Erasmus.

Katere države lahko sodelujejo v programu Erasmus za vse?

Erasmus za vse bo odprt za vse države članice EU, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico, države kandidatke s predpristopno strategijo in druge države Zahodnega Balkana.

Poleg tega bodo lahko države, ki niso članice EU (večinoma države sosedskega območja), sodelovale pri ukrepih za spodbujanje študija in usposabljanja v tujini ter mladinskih dejavnostih.

Bistvene številke: Erasmus za vse (2014–2020)

Celotni proračun

19 milijard EUR (vključno z 1,8 milijarde za mednarodno sodelovanje)

Mobilnost – skupaj

5 milijonov ljudi

Visokošolsko izobraževanje

2,2 milijona študentov

Mobilnost osebja

1 milijon učiteljev, vodij usposabljanja, mladinskih delavcev in drugega osebja

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

735 000 udeležencev

Programi prostovoljstva in mladinskih izmenjav

540 000 mladih

Jamstvena shema za posojila za magistrski študij

330 000 študentov

Mednarodni študenti

135 000 študentov

Štipendije za skupne diplome

34 000 študentov

Cilji glede sodelovanja:

Strateška partnerstva

več kot 20 000 partnerstev, ki povezujejo

115 000 institucij

Koalicije znanja

200 koalicij, ki jih vzpostavi 2 000 visokošolskih ustanov in podjetij

Koalicije sektorskih spretnosti

200 koalicij, ki jih vzpostavi 2 000 ponudnikov izobraževanja in usposabljanja ter podjetij


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website