Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/710

V Bruslju, 19. oktobra 2011

Zakonodajni sveženj Komisije o energetski infrastrukturi

Zakaj potrebujemo nove plinovode in električna omrežja?

Energetska infrastruktura (plinovodi in električna omrežja) je ključna za naše podnebne in energetske cilje.

Da bi do leta 2020 delež obnovljivih virov energije povečali na 20 odstotkov končne porabe energije, mora energija, ki jo proizvajajo vetrni parki in solarne elektrarne, priti do odjemalcev. V ta namen potrebujemo bolj povezano in močnejše omrežje od današnjega.

Da bi leta 2020 s tehnologijo prihranili 20 odstotkov ocenjene porabe energije, potrebujemo pametne števce porabe in pametna omrežja, ki odjemalcem omogočajo, da lahko natančno nadzorujejo svojo porabo energije ter prihranijo denar in energijo s spreminjanjem svojih navad.

Da bi zagotovili zanesljivo preskrbo s plinom tudi v primeru krize, moramo razširiti svoj nabor virov in potrebujemo nove plinovode, ki bodo plin iz novih regij dovajali neposredno v Evropo.

Za dobro delujoč notranji trg, na katerem vladajo konkurenca ter pravične in konkurenčne cene, so potrebne povezave med državami članicami, ki bi podjetjem omogočile, da lahko svojo energijo ponujajo v vseh državah članicah.

Koliko naložb je potrebnih v EU?

V naslednjih desetih letih je potrebnih okoli 200 milijard EUR za izgradnjo plinovodov in električnih omrežij, in sicer 140 milijard EUR za visokonapetostne prenosne sisteme za električno energijo, skladiščenje in aplikacije pametnih omrežij, 70 milijard EUR za plinovode, skladiščenje, terminale utekočinjenega zemeljskega plina in infrastrukturo za dvosmerni tok (ki omogoča pretok plina v obe smeri) ter 2,5 milijarde EUR za infrastrukturo prenosa ogljikovega dioksida.

To pomeni, da je treba znatno zvišati sedanje ravni naložb. V primerjavi z obdobjem od 2000 do 2010 bi to pomenilo 30‑odstotno povečanje naložb v sektorju plina in 100‑odstotno povečanje naložb v sektorju električne energije.

Zakaj je potrebno ukrepanje na ravni EU?

Ocenjuje se, da naložbe, ki so potrebne za dosego ciljev za leto 2020, ne bodo izvedene ali vsaj ne pravočasno, in sicer predvsem iz naslednjih dveh razlogov.

1. Pridobitev gradbenega dovoljenja traja predolgo. Gradnja daljnovoda lahko traja več kot 10 let.

2. Vse potrebne naložbe niso komercialno donosne. Nekateri električni vodi in plinovodi niso komercialno donosni, ker sam trg ne ponuja dobrega donosa naložb. Načrtovanje plinovoda za regijo, kjer letna poraba plina obsega le okoli 10 milijard kubičnih metrov (npr. Baltske države in Finska), se razlikuje od načrtovanja plinovoda za državo, kot je Nemčija, kjer letna poraba znaša približno 80 milijard kubičnih metrov. Kljub temu je treba omenjene države povezati z evropskim energetskim trgom, da bi spodbujali konkurenco in poštene cene za odjemalce ter v primeru pomanjkanja plina zagotovili vstop na trg različnim ponudnikom plina.

V nekaterih primerih ima ena država stroške, druga pa koristi. Primer za to je namestitev kompresorjev za pretok plina v obe smeri, da bi sosednji državi pomagali v primeru pomanjkanja plina, ali izgradnja električnih vodov v eni državi za sprejem odvečnega električnega toka iz vetrnih elektrarn druge države.

Kakšne novosti prinaša sveženj?

Komisija predlaga izbor številnih projektov „skupnega interesa“, ki so pomembni za dosego ciljev v zvezi s podnebjem in energetiko. Projekti s to oznako imajo dve prednosti:

  • Zanje se uporablja poseben postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je enostavnejši, hitrejši in preglednejši od običajnih postopkov: vsaka država članica določi en pristojni organ („vse na enem mestu“), ki je odgovoren za izpeljavo celotnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Celotni postopek ne bo presegal treh let.

  • Projekti so upravičeni do finančnih sredstev EU v obliki nepovratnih sredstev, projektnih obveznic ali jamstev. V obdobju od 2014 do 2020 je 9,1 milijarde EUR namenjenih za energetsko infrastrukturo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope.

Je EU že financirala projekte energetske infrastrukture?

EU prvič sofinancira izgradnjo večje energetske infrastrukture iz svojih rednih proračunskih sredstev. V zadnjem finančnem obdobju (2007–2013) je EU financirala predvsem študije izvedljivosti v skupnem znesku 155 milijonov EUR. 3,85 milijarde EUR je bilo vloženih v energetske projekte v okviru evropskega energetskega načrta za okrevanje gospodarstva, ki je bil oblikovan zaradi gospodarske in finančne krize. Zneska sta bila enkratna.

Kakšna so izbirna merila za projekte skupnega interesa?

Projekti morajo biti gospodarsko, družbeno in okoljsko vzdržni ter vključevati vsaj dve državi članici. Dodatna merila, prilagojena posameznim sektorjem, bodo zagotovila, da projekti zlasti krepijo zanesljivo preskrbo, omogočajo tržno integracijo, spodbujajo konkurenco, zagotavljajo prilagodljivost sistemov in omogočajo prenos energije iz obnovljivih virov do središč porabe in mest skladiščenja.

Kako so projekti skupnega interesa izbrani?

Izbor poteka v dveh stopnjah.

1. Regionalna raven: Predlagatelj projekta predloži predlog ustrezni regionalni skupini. Skupine, ki združujejo države članice, regulatorje, upravljavce prenosnih omrežij in predlagatelje projektov, sestavijo predlagani seznam.

2. Raven EU: Končno odločitev o seznamu projektov skupnega interesa iz vse Unije sprejme Komisija. Prvi seznam bo sprejet do 31. julija 2013 in posodobljen vsaki dve leti.

Koliko sredstev lahko sprejme projekt?

EU bo sofinancirala do 50 % stroškov študij in del ter v izjemnih primerih do 80 % stroškov projektov, ki so ključni za zanesljivo preskrbo ali solidarnost v regiji ali Uniji, za katere so potrebne inovativne rešitve ali pri katerih sodeluje več sektorjev.

Ali vsi projekti skupnega interesa samodejno prejmejo finančna sredstva EU?

Ne. Ko pridobijo status projekta skupnega interesa, lahko zaprosijo za finančna sredstva EU. Da bi bili projekti upravičeni do nepovratnih sredstev za dela, je zanje treba dokazati, da niso komercialno donosni. Izbor projekta kot „projekt skupnega interesa“ ne pomeni zagotovila finančnih sredstev EU. Pomeni pa, da bodo za projekt veljali hitrejši postopki izdaje dovoljenja in posebna regulativna obravnava.

Kakšni so primeri projektov, ki bodo financirani v prihodnosti?

EU bi lahko financirala:

  • omrežje v Severnem morju, ki bo električno energijo, proizvedeno v vetrnih parkih na morju, dobavljalo odjemalcem v večjih mestih;

  • inovativne projekte za skladiščenje električne energije;

  • kompleksne projekte, ki vključujejo plinovode, ki prinašajo plin iz novih dobavnih virov, npr. iz kaspijske regije v EU;

  • kompresorje, ki omogočajo pretok plina v obe smeri; to bi državam omogočilo medsebojno pomoč v primeru pomanjkanja plina.

Katere nove instrumente vključuje finančni portfelj za projekte v zvezi z energetsko infrastrukturo?

Finančni instrumenti bodo vključevali instrumente lastniškega kapitala (npr. investicijske sklade) in instrumente na osnovi porazdeljenega tveganja (npr. posojila in jamstva, zlasti projektne obveznice), ki imajo večji pomnoževalni učinek kot nepovratna sredstva. Z združevanjem različnih oblik podpore bo mogoče finančno pomoč prikrojiti posebnim potrebam projekta. Instrumenti na osnovi porazdeljenega tveganja so verjetno primernejši za večje naložbe v projekte, npr. velike plinovode za uvoz plina, pri katerih sodelujejo številni delničarji. Za izjemno inovativne projekte z velikim tehnološkim tveganjem, predvsem prenos električne energije z morja, pa bi bila za zagon morda potrebna podpora v obliki nepovratnih sredstev.

Kako se bo izboljšal postopek izdaje dovoljenja?

Dokončanje projektov, povezanih z energetsko infrastrukturo, zlasti v sektorju električne energije, lahko traja več kot deset let. Razlog za to so predvsem dolgi in zapleteni postopki izdaje dovoljenja, ki lahko zavzamejo dve tretjini tega časa. Za projekte evropskega interesa se bo uporabljal hitrejši postopek izdaje dovoljenja, ki ne bo presegal treh let. Poleg tega razvijalcem projektov ne bo treba stopiti v stik z več organi, ampak le z enim nacionalnim pristojnim organom, ki bo usklajeval postopke izdaje dovoljenja in izdal celovit sklep.

Predlagani postopek bo zmanjšal upravne stroške projekta po vsej Evropi za približno 30 % na strani predlagateljev projekta in okoli 45 % na strani organov.

Če se bodo dovoljenja izdala v treh letih, ali to pomeni, da se mnenje državljanov ne bo upoštevalo?

Z novimi pravili imajo državljani boljšo možnost za udeležbo pri projektu in uveljavljanje svojega mnenja. V skladu z uredbo morajo biti državljani udeleženi zelo zgodaj v postopku izdaje dovoljenja, in sicer PREDEN predlagatelj projekta predloži uradno vlogo za dovoljenje. Tako se bodo skrbi in pomisleki državljanov upoštevali na načrtovalni stopnji projekta. V številnih državah članicah je sedanja praksa, da se javno posvetovanje organizira PO predložitvi dokumentacije organu.

Ali se bodo upoštevali okoljski standardi EU, zlasti varstvo območij, ki jih pokriva omrežje Natura 2000?

Okoljski standardi, zlasti standardi iz direktive o območjih, ki so del omrežja Natura 2000, se bodo v celoti upoštevali, zlasti potreba po izvedbi ustrezne ocene vpliva in čim večji omejitvi vpliva na zaščitene habitate. Poleg tega bo nov sistem prispeval k izboljšanju kakovosti teh ocen, saj bodo okoljevarstvena vprašanja z boljšo udeležbo javnosti in zainteresiranih strani opredeljena in upoštevana na zgodnji stopnji procesa.

Na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti in okolja bodo podprti veljavni standardi. Pri ključnih projektih, ki morajo biti zgrajeni kljub negativnim učinkom na območje, bo zagotovljeno, da bo dovoljenje izdano za najmanj okolju škodljivo progo, da alternativna proga ni mogoča in da so sprejeti potrebni kompenzacijski ukrepi, kot je predvideno v direktivi o omrežju Natura 2000.

Kakšen je časovni okvir za sprejetje osnutka uredbe in z njim povezani postopek objave razpisa za zbiranje predlogov?

Evropski parlament in Svet naj bi uredbo sprejela do konca leta 2012, veljati pa naj bi začela z začetkom leta 2013. Tako bo na voljo dovolj časa za sestavo seznama projektov skupnega interesa iz vse Unije, ki bi se lahko financirali v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ki bo začel veljati leta 2014.

Dodatne informacije:

http://ec.europa.eu/energy/infrastructure/strategy/2020_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website