Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Povezovanje Evrope: novo osrednje prometno omrežje EU

Commission Européenne - MEMO/11/706   19/10/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/706

Bruselj, 19. oktober 2011

Povezovanje Evrope: novo osrednje prometno omrežje EU

Komisija je danes sprejela predlog za preoblikovanje obstoječih nepovezanih evropskih cestnih in železniških omrežij ter letališč in plovnih poti v enotno prometno omrežje (TEN-T). Novo osrednje omrežje bo odpravilo ozka grla, nadgradilo infrastrukturo in poenostavilo čezmejni promet za potnike in podjetja po vsej EU. Izboljšalo bo povezave med različnimi načini prometa ter prispevalo k uresničevanju ciljev EU na področju podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij CO2 iz prometa.

Podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, pristojen za promet, je dejal: „Promet je temeljnega pomena za učinkovito gospodarstvo EU, vendar trenutno manjkajo bistvene povezave. Evropske železnice morajo uporabljati sedem različnih razdalj med tračnicama, le 20 večjih letališč in 35 večjih pristanišč pa je neposredno povezanih z železniškim omrežjem. Brez dobrih povezav Evropa ne bo rasla ali uspevala.

Nova politika sledi dvoletnim posvetovanjem in določa vzpostavitev osrednjega prometnega omrežja do leta 2030, ki bo predstavljajo hrbtenico za promet znotraj enotnega trga. Danes objavljeni predlogi za financiranje (za obdobje 2014–2020) se osredotočajo na financiranje prometa EU za to osrednje prometno omrežje, zapolnitev manjkajočih čezmejnih povezav, odpravo ozkih grl in pametnejšo upravljanje omrežja.

Novo osrednje omrežje TEN-T bo podprto z obsežnim omrežjem poti – ki se bodo vključevale v osrednje omrežje – na regionalni in nacionalni ravni. To bodo večinoma financirale države članice, vendar obstaja tudi nekaj možnosti za financiranje prometa s strani EU in na regionalni ravni, vključno z novimi inovativnimi instrumenti financiranja. Cilj je zagotoviti, da postopno in do leta 2050 večina evropskih državljanov in podjetij od napajalnega omrežja ne bo oddaljena več kot 30 minut.

V celoti gledano bo novo prometno omrežje zagotavljalo:

  • varnejši promet in manj zastojev;

  • nemoteno in hitrejše potovanje;

31,7 milijarde EUR, namenjenih za promet v okviru instrumenta za povezovanje Evrope MFF (večletni finančni okvir), se bo dejansko uporabilo kot osnovni kapital za spodbujanje nadaljnjih naložb držav članic za dokončanje težavnih čezmejnih povezav, ki sicer morda ne bi bile zgrajene. Vsak milijon EUR, porabljen na evropski ravni, bo pritegnil 5 milijonov s strani vlad držav članic in 20 milijonov iz zasebnega sektorja.

Priloženi so zemljevidi, ki kažejo osrednje omrežje TEN-T (vseevropsko prometno omrežje) za leto 2030 ter večje izvedbene koridorje za obdobje financiranja 2014–2020.

Ozadje:

Nova politika določa za Evropo precej manjše in natančneje opredeljeno prometno omrežje. Njen cilj je usmeriti porabo na manjše število projektov, pri katerih je mogoče realizirati resnično dodano vrednost za EU. Države članice se bodo prav tako soočile s strožjimi zahtevami v smislu skupne specifikacije, ki bo delovala čezmejno, ter s pravnimi obveznostmi za dokončanje projekta.

Omrežje TEN-T sestavljata dve plasti: osrednje omrežje, ki bo dokončano do leta 2030, in obsežno napajalno omrežje, ki bo dokončano do leta 2050. Obsežno omrežje bo zagotavljajo popolno pokritost EU in dostop do vseh regij. Osrednje omrežje bo dajalo prednost najpomembnejšim povezavam in vozliščem TEN-T, ki morajo popolnoma delovati do leta 2030. Obe plasti vključujeta vse načine prometa: cestni, železniški in zračni promet, celinske plovne poti in pomorski promet ter intermodalne platforme.

Smernice TEN-T določajo skupne zahteve za infrastrukturo TEN-T s strožjimi zahtevami za osrednje omrežje. To bo zagotovilo tekoč promet po celotnem omrežju. Politika prav tako spodbuja uvajanje sistemov za upravljanje prometa, ki bodo dopuščali optimizacijo uporabe infrastrukture ter z izboljšanjem učinkovitosti zmanjšali emisije CO2.

Izgradnjo osrednjega omrežja bo olajšala uporaba pristopa, ki temelji na koridorjih. Deset koridorjev bo zagotavljajo podlago za usklajen razvoj infrastrukture znotraj osrednjega omrežja. Ti koridorji, ki bodo zajemali vsaj tri načine prometa, tri države članice in dva čezmejna odseka, bodo povezali zadevne države članice ter zadevne interesne skupine, na primer upravitelje in uporabnike infrastrukture. Evropski koordinatorji bodo vodili pristop, ki temelji na koridorjih, ki bo povezoval vse interesne skupine – to bo pomemben instrument za zagotavljanje usklajenosti, sodelovanja in preglednosti.

See http://ec.europa.eu/transport/index_en.htm for core network maps, national maps, projects lists.

Ključna dejstva in številke/ pogosta vprašanja

  • Promet je temeljnega pomena za učinkovito evropsko gospodarstvo.

  • Tovorni promet naj bi do leta 2050 narasel za 80 %. Potniški promet za več kot 50 %.

  • Rast potrebuje trgovino. Trgovina potrebuje transport. Območja v Evropi brez dobrih povezav ne bodo uspevala.

Novo osrednje omrežje – številke

Osrednje omrežje bo povezovalo:

  • 83 glavnih evropskih pristanišč z železniškimi in cestnimi povezavami

  • 37 ključnih letališč z železniškimi povezavami z večjimi mesti

  • 15 000 km železniških tirov, posodobljenih za hitre vlake

  • 35 večjih čezmejnih projektov za zmanjšanje ozkih grl

To bo gospodarsko gonilo enotnega trga, ki bo omogočalo prosti pretok blaga in ljudi po Uniji.

Novo osrednje omrežje – financiranje:

Po ocenah bodo stroški v prvi fazi financiranja osrednjega omrežja za obdobje 2014–2020 znašali 250 milijard EUR (glej priložen seznam projektov). Osrednje omrežje bo dokončano do leta 2030.

Instrument za povezovanje Evrope daje v naslednjem obdobju financiranja 2012–2020 za prometno infrastrukturo na voljo za 31,7 milijarde EUR. 80 % tega denarja bo porabljenega za podporo:

  • Prednostnih projektov osrednjega omrežja, vzdolž desetih izvedbenih koridorjev osrednjega omrežja. Financiranje bo na voljo tudi za omejeno število drugih odsekov osrednjega omrežja z visoko dodano vrednostjo za Evropo.

  • Financiranja horizontalnih projektov – ti so povezani z IT – kot je financiranje SESAR (tehnološka razsežnost Sistema za upravljanje zračnega prometa za enotno evropsko nebo) ali ERTMS (evropski sistem za upravljanje železniškega prometa), ki jih je treba uporabiti na vseh večjih prometnih koridorjih. To je posebna prednostna naloga – ker so ena od inovacij novega osrednjega omrežja strožje obveznosti za prometne sisteme za „pridružitev“, tj. za naložbe v izpolnjevanje večinoma že obstoječih standardov EU, na primer o skupnih sistemih za železniško signalizacijo.

Preostala sredstva so lahko na voljo za projekte ad hoc, vključno s projekti za obsežno omrežje.

Kako ugotovim, kateri prometni projekti v moji državi se bodo financirali?

Osnovno načelo je, da ima vsaka država koristi od dostopa do močnega osrednjega evropskega prometnega omrežja – ki omogoča prosti pretok ljudi in blaga. Vse evropske države bodo povezane v to omrežje.

Seznam projektov, ki so bili določeni kot prednostni projekti za financiranje EU za naslednje finančno obdobje (2014–2020), je v Prilogi k Uredbi o povezovanju Evrope – glej Prilogo k temu sporočilu ... (povezava)

Ti projekti so upravičeni za financiranje prometa EU za obdobje 2014–2020, ker:

  • izpolnjujejo merila, določena v metodologiji za osrednje omrežje (glej spodaj za več informacij o metodologiji in merilih),

  • imajo visoko dodano vrednost za EU,

  • in so zreli za izvedbo v obdobju od 2014 do 2020.

Države članice predložijo Komisiji natančne predloge in na podlagi tega se dodelijo sredstva. To je treba izvesti do začetka leta 2014. Točna višina razpoložljivega financiranja EU je prav tako odvisna od podrobnosti nacionalnih predlogov. Na splošno bo prispevek EU k razvoju pomembne prometne infrastrukture znašal približno 20 % naložbenih stroškov za katero koli sedemletno proračunsko obdobje. Podpora za posamezne študije lahko znaša do 50 %, za študije in gradbena dela pri čezmejnih projektih pa do 40 %. Preostali del prispevajo države članice, regionalni organi ali morebitni zasebni vlagatelji.

Kaj če nisem v osrednjem omrežju? Kaj je obsežno omrežje? Kdo ga financira in kako deluje?

To, kar na regionalni in nacionalni ravni imenujemo obsežno omrežje, bo napajalno omrežje v osrednje prometno omrežje. To obsežno omrežje je sestavni del politike TEN-T. Stroške bodo večinoma krile države članice same, nekaj sredstev pa bo na voljo tudi v okviru prometne politike in seveda regionalne politike.

To je subsidiarnost v praksi. Naš namen, da postopno in do leta 2050 velika večina evropskih državljanov in podjetij ne bo potrebovala več kot 30 minut potovalnega časa do vstopa v napajalno omrežje.

Nove smernice TEN-T gredo precej dlje kot doslej v smislu določanja zahtev, vključno z obsežnim omrežjem, da se bodo sčasoma – do leta 2050 – veliki deli obsežnega omrežja povezali v smislu popolnoma interoperabilnih in učinkovitih standardov za železnice, električne avtomobile itd.

Kakšne so strožje zahteve za osrednje omrežje?

Obstajata dva pomembna sklopa zahtev za projekte, financirane v zvezi z osrednjim omrežjem: (a) tehnične zahteve, ki jih je treba upoštevati, in (b) nove pravne zahteve za dokončanje projektov.

Tehnične zahteve:

Smiselno je, da so predvsem za osrednje omrežje, tehnične zahteve interoperabilne po vsem omrežju. To na primer pomeni, da je treba ERTMS (evropski sistem za upravljanje železniškega prometa) – osnovne ITS sisteme za nadzor vlakov – uporabljati povsod. Prav tako morajo standardi za cestno varnost – varnostne zahteve za predore in zahteve za cestno varnost – veljati po celotnem omrežju, temu je treba pridružiti tehnologijo za ITS (inteligentne prometne sisteme). Prav tako je logično, da mora prihodnja infrastruktura za napajalne postaje za električna vozila, če se bodo gradile, izpolnjevati skupne standarde, da jih bodo lahko avtomobili uporabljajo po vsem omrežju.

Pravne zahteve:

V smernicah TEN-T se uvajajo nove strožje pravne zahteve, da so države članice, v katerih se izvajajo financirani projekti v zvezi z osrednjim omrežjem, pravno obvezane dokončati projekte. To je obveznost za dokončanje do leta 2030 – datum za dokončanje osrednjega omrežja. Vendar mora ta pravna zahteva zagotavljati jasno spodbudo za države članice, da ohranjajo prometne projekte v teku.

Kako bomo pridobili 250 milijard EUR, potrebnih za osrednje omrežje?

31,7 milijarde EUR, namenjenih za promet v okviru instrumenta za povezovanje Evrope MFF (večletnega finančnega okvira), se bo dejansko uporabilo kot osnovni kapital za spodbujanje nadaljnjih naložb držav članic za dokončanje težavnih čezmejnih povezav, ki sicer morda ne bi bile zgrajene.

Močno spodbudo predstavlja tudi financiranje TEN-T. Izkušnje iz zadnjih let kažejo, da vsak porabljen milijon EUR na evropski ravni pritegne 5 milijonov s strani vlad držav članic in 20 milijonov iz zasebnega sektorja.

Tako pridobljenim sredstvom se zdaj doda možnost za pridobivanje novih sredstev iz zasebnega sektorja prek inovativnih finančnih instrumentov, kot so projektne obveznice.

Kako deluje sofinanciranje? Koliko denarja prihaja iz držav članic in koliko iz Evrope?

Prometna infrastruktura zahteve visoke naložbe – velik delež bodo vedno prispevale države članice. Vloga Evrope v smislu naložb in usklajevanja je dodati vrednost z odpravo težavnih ozkih grl in izgradnjo manjkajočih povezav ter podpreti oblikovanje resničnega evropskega prometnega omrežja.

Običajne stopnje sofinanciranja za projekte TEN-T na osrednjem omrežju bodo:

  • do 50 % sofinanciranja EU za študije;

  • do 20 % za dela (na primer za raziskave za večje predore);

  • obstajajo določene možnosti za povečanje sofinanciranja za čezmejne projekte za železniške povezave in celinske plovne povezave (do 40 %);

  • za nekatere projekte ITS, kot je ERTMS, je lahko na voljo višje sofinanciranje, do 50 %, za pomoč državam članicam pri prehodu.

Kako so bili izbrani projekti za vključitev v osrednje omrežje?

Prednostna naloga je preusmeritev financiranja EU za promet v oblikovanje resnično evropskega omrežja – ne le za odpravo ozkih grl na bolj razpršen način, ampak da se resnično ustvari omrežje.

V ta namen je bila pripravljena nova metodologija na podlagi obsežnih posvetovanj z državami članicami in interesnimi skupinami. Cilj je ustvariti evropsko omrežje, ki bo povezovalo večja družbena in gospodarska središča ter izhodišča v tretje države (pristanišča, letališča in kopenske povezave), ter vzpostaviti oskrbovalno infrastrukturo, ki je potrebna za podporo enotnega trga, konkurenčnosti in gospodarskega razvoja.

Metodologija temelji na več korakih. Prvič, izbor najpomembnejših vozlišč – izpolnjevanje nekaterih statističnih meril, npr. glavna mesta in druga pomembna družbeno-gospodarska središča, večja pristanišča (merilo velikost in ozemlja) ter večja letališča (merilo velikosti in ozemlja) in izhodišča v tretje države. Drugič, postopek povezovanja teh vozlišč s kopenskimi prometnimi sistemi – železnico, celinskimi plovnimi potmi in cestami (nekatere povezave že obstajajo – pri nekaterih se pojavljajo ozka grla, ponekod pa ni povezav). Tretjič, vključitev natančne analize glavnih prometnih tokov – potniških in tovornih. To je bistveno za določitev prednostnih odsekov osrednjega omrežja ter da se jasno opredelijo prednostni odseki, kjer je potrebno infrastrukturo nadgraditi, zgraditi ali kjer je treba odpraviti ozka grla.

Na podlagi tega je bilo opredeljeno strateško osrednje omrežje, ki povezuje strateško pomembna vozlišča, multimodalne poti ter upošteva večje prometne tokove.

Vsi projekti glede osrednjega omrežja so prednostni za sofinanciranje EU. Vendar se za obdobje 2014–2020 poseben pomen daje financiranju čezmejnih projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za EU.

Kaj točno so koridorji in zakaj jih potrebujemo?

Pretekle izkušnje so pokazale, da je zelo težko usklajeno izvesti čezmejne in druge prometne projekte v različnih državah članicah. Dejansko je zelo enostavno ustvariti različne sisteme in povezave ter ustvariti več ozkih grl.

Glavna inovacija novih smernic TEN-T je uvedba desetih izvedbenih koridorjev na osrednjem omrežju. Namenjeni so za pomoč pri razvoju osrednjega omrežja. Vsak koridor mora vključevati tri načine, tri države članice in dva čezmejna odseka.

„Koridorska platforma“ bo vzpostavljena za povezavo vseh zadevnih interesnih skupin in držav članic. Koridorska platforma je vodstvena struktura, ki bo zasnovala in izvedla „razvojne načrte za koridor“, da se lahko dela na koridorju v različnih državah članicah in na različnih stopnjah napredka učinkovito združijo. Evropski koordinatorji bodo upravljali koridorske platforme za deset ključnih koridorjev na osrednjem omrežju.

Kako nov TEN-T izpolnjuje cilje glede varstva okolja?

TEN-T je bistveno orodje, da prometna politika izpolni splošni cilj zmanjšati za 60 % emisije iz prometa do leta 2050 (glej belo knjigo Promet 2050, ki je bila objavljena letos). V svojem bistvu je omrežje TEN-T multimodalno prometno omrežje, ki spodbuja znaten premik potnikov in tovora s cest na železnice ter druge načine prevoza. Vsi projekti TEN-T morajo prestati strogo oceno vpliva na okolje, preden lahko pridobijo sredstva EU. Za to morajo izpolnjevati vse zahteve glede načrtovanja in trajnosti, ki jih določa okoljska zakonodaja EU.

Ozadje politike TEN-T: politika TEN-T, politika vseevropskih omrežij, je namenjena vzpostavitvi prometne infrastrukture in medsebojnih povezav, ki podpirajo enotni trg, za zagotovitev prostega pretoka ljudi in blaga ter za podporo rasti, delovnih mest in konkurenčnosti EU. V preteklosti so se prometni sistemi v Evropi razvijali večinoma znotraj nacionalnih meja. Posledica tega so bile slabe ali neobstoječe prometne povezave na mejah ali ob ključnih koridorjih. Slabe prometne povezave ovirajo gospodarsko rast. Od 80-ih let prejšnjega stoletja politika TEN-T usmerja sredstva EU v podporo razvoju ključnih evropskih infrastrukturnih projektov. Poznamo veliko pomembnih zgodb o uspehu (glej povezavo). Vendar je predvsem zaradi težkih finančnih razmer treba preusmeriti porabo sredstev EU za promet tja, kjer ustvarijo največjo dodano vrednost – v oblikovanje močnega osrednjega evropskega omrežja.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site