Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Reforma SKP – obrazložitev glavnih elementov

Commission Européenne - MEMO/11/685   12/10/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/685

Bruselj, 12. oktober 2011

Reforma SKP – obrazložitev glavnih elementov

Komisija je danes objavila predloge za štiri osnovne uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupni kmetijski politiki, ki urejajo: i) neposredna plačila, ii) skupno ureditev trga, iii) razvoj podeželja ter iv) horizontalno ureditev za financiranje, upravljanje in nadziranje SKP. Poleg tega je objavila še tri manjše uredbe, ki obravnavajo ureditev prehoda na nova pravila. Sveženj vključuje tudi: Obrazložitveni memorandum, povzetek predloga Evropske komisije in priloge, povezane z različnimi vidiki ocene učinka.

Glavne elemente predlogov je mogoče povzeti tako:

  • Neposredna plačila

Shema osnovnih plačil: Da bi prenehali uporabljati različne sisteme shem enotnega plačila v EU-15 (ki dopuščajo predhodna sklicevanja, plačila na hektar ali „hibridno“ kombinacijo obeh) in poenostavljene sheme enotnega plačila na površino (SAPS) v večini EU-12, bo po letu 2013 veljala nova „shema osnovnih plačil“. (Za veljavne modele v posameznih državah članicah glej http://ec.europa.eu/agriculture/markets/sfp/pdf/ms_en.pdf.) Pri tem se bo uporabljala „navzkrižna skladnost“ (ob upoštevanju nekaterih okoljskih pravil, pravil o dobrem počutju živali in drugih pravil), čeprav za sedanjo zahtevo veljajo številne poenostavitve (glej spodaj). Namen je bistveno zmanjšati razlike med obsegom plačil, zagotovljenih po popolni izvedbi veljavne zakonodaje, med kmeti, med regijami (tj. interno) in med državami članicami (tj. zunanje). Vse države bodo morale do začetka leta 2019 preiti na enotno plačilo na hektar na nacionalni ali regionalni ravni. Nacionalne ovojnice za neposredna plačila bodo v skladu s predlogi Komisije znotraj večletnega finančnega okvira prilagojene tako, da bodo tisti, ki prejemajo manj kot 90 % povprečnega plačila na hektar v EU, prejeli več. Vrzel med zdaj načrtovanimi zneski in 90-odstotnim povprečjem za EU-27 se bo zmanjšala za tretjino. Če država članica na primer zdaj prejema povprečen znesek na hektar, ki je 75 % povprečja EU, tj. 15 % pod 90 %, se bo ta postopoma povečal na 80 %. Komisija se je zavezala, da bo v naslednjih finančnih perspektivah po letu 2020 obravnavala dolgoročni cilj za doseganje „popolne konvergence z enako porazdelitvijo neposredne podpore v Evropski uniji.

Zelenjenje: Poleg osnovnega plačila bo vsako kmetijsko gospodarstvo prejelo plačilo na hektar za upoštevanje nekaterih kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bodo za plačilo tega porabile 30 % nacionalne ovojnice. To je obvezno, ne bodo pa veljale omejitve.

Predvideni so trije ukrepi:

  • ohranjanje trajnega pašnika;

  • raznolikost pridelkov (kmet mora gojiti vsaj tri pridelke na svojih ornih zemljiščih, pri tem pa nobeden ne sme zavzemati več kot 70 % zemljišča, tretji pridelek pa mora obsegati vsaj 5 % ornega zemljišča); in

  • ohranjanje „ekološko osredotočenega območja“, ki obsega vsaj 7 % kmetijskega zemljišča (brez trajnega travinja), tj. robovi polj, žive meje, drevesa, zemlja v prahi, krajinske značilnosti, biotopi, varovalni pasovi, gozdovi.

  • OPOMBA: Za ekološke pridelovalce ni nobenih dodatnih zahtev, saj zagotavljajo jasne ekološke prednosti.

Območja z naravnimi omejitvami: Države članice (ali regije) lahko odobrijo dodatno plačilo za območja z naravnimi omejitvami (kot je opredeljeno v pravilih za razvoj podeželja) vse do 5 % nacionalnih sredstev. Gre za izbirno možnost, ki pa ne vpliva na možnosti OMD, ki so na voljo v skladu z razvojem podeželja. Opomba: Zaradi kritik Računskega sodišča so bila „območja z omejenimi možnostmi“ prilagojena tako, da odražajo objektivna merila.

Mladi kmeti: Osnovno plačilo za nove mlade kmete (mlajše od 40 let) se poveča za dodatnih 25 % za obdobje prvih 5 let izvajanja. To je omejeno največ na povprečno velikost kmetije v posamezni državi članici. Za države članice, v katerih je velikost kmetije majhna, je omejitev 25 ha. To se financira z do 2 % nacionalnih sredstev.

Mali kmeti: Vsi kmeti, ki zahtevajo podporo v letu 2014, se lahko do 15. oktobra 2014 odločijo, da bodo sodelovali v Shemi za male kmete ter tako prejeli letno plačilo, ki ga določi država članica v višini med 500 EUR in 1 000 EUR, ne glede na velikost kmetije. (Vrednost bo povezana s povprečnim plačilom na upravičenca ali z nacionalnim povprečjem plačila na hektar za 3 ha.) To bo velika poenostavitev za zadevne kmete in nacionalne uprave. Za udeležence bodo veljale manj stroge zahteve navzkrižne skladnosti in bodo izvzeti iz zelenjenja. (Ocena učinka kaže, da je približno ena tretjina kmetij, ki zaprosijo za financiranje SKP, velikih 3 ha ali manj, vendar to pomeni le 3 % vseh kmetijskih zemljišč v EU-27.) Skupni strošek Sheme za male kmete ne sme presegati 10 % nacionalnih sredstev, v skladu s tem pa bo po potrebi prilagojena tudi višina plačila. Prav tako bodo na voljo financiranje razvoja podeželja za svetovanje malim kmetom pri gospodarskem razvoju in subvencije za preoblikovanje, namenjene regijam z veliko malimi kmetijami.

„Vezana“ možnost: Da bi bilo mogoče obravnavati morebitne negativne vplive porazdelitve neposrednih plačil na nacionalni podlagi in upoštevati sedanje razmere, se bodo države članice lahko odločile za zagotavljanje omejenih dodatnih zneskov „vezanih“ plačil, tj. plačila, povezanega s posebnim pridelkom. To bo omejeno na 5 % nacionalnih sredstev, če države članice zdaj zagotavljajo od 0 do 5 % vezane podpore, ali vse do 10 %, če je veljavna raven vezane podpore višja od 5 %. Komisija lahko odobri višjo stopnjo, če države članice dokažejo, da je utemeljena.

Prenos sredstev med stebri: Države članice bodo lahko prenesle do 10 % svojih nacionalnih sredstev za neposredna plačila (prvi steber) v svoj okvir sredstev za razvoj podeželja; države članice, ki dobijo manj kot 90 % povprečja EU za neposredna plačila, pa lahko zdaj prenesejo do 5 % svojih sredstev za razvoj podeželja v prvi steber nacionalnih sredstev.

Navzkrižna skladnost: Dodelitev vseh plačil iz okvira nacionalnih sredstev za neposredna plačila bo še naprej povezana z upoštevanjem številnih osnovnih zahtev glede okolja, dobrega počutja živali ter zdravstvenih standardov za živali in rastline. Zaradi poenostavitev je bilo število zakonskih pravil upravljanja zmanjšano z 18 na 13, število pravil o vzdrževanju zemljišč v skladu z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji pa s 15 na 8, na primer izključitev elementov, ki za kmete niso ustrezni. Prav tako je bilo predlagano, naj se okvirna direktiva o vodah in direktiva o trajnostni uporabi pesticidov vključita v pravila navzkrižne skladnosti, ko bo razvidno, da se pravilno izvajata v vseh državah članicah in bodo jasno opredeljene obveznosti do kmetov.

„Omejevanje“ Znesek podpore, ki jo lahko prejme katera koli posamezna kmetija iz sheme osnovnih plačil, bo omejen na 300 000 EUR letno, plačilo pa bo za del od 250 000 do 300 000 EUR zmanjšano za 70 %, za del od 200 000 do 250 000 EUR za 40 % in za del od 150 000 do 200 000 EUR za 20 %. Da bi se pri tem upoštevala zaposlenost, pa lahko kmetijsko gospodarstvo, preden se ta zmanjšanja izvedejo, odšteje stroške plač iz preteklega leta (vključno z davki in prispevki za socialno varnost). OPOMBA: S tem mehanizmom „privarčevana“ sredstva ostanejo v zadevni državi članici ter se prenesejo v ovojnico za razvoj podeželja, kjer se uporabijo za inovacije in naložbe kmetov in delovnih skupin evropskega partnerstva za inovacije.

„Aktivni kmeti“: Komisija zaostruje opredelitev aktivnih kmetov, da bi s tem odpravila številne pravne vrzeli. Da bi bilo mogoče izključiti plačila vlagateljem, ki ne opravljajo resničnih ali dejanskih kmetijskih dejavnosti, predlagana opredelitev navaja, da se plačila ne odobrijo vlagateljem, katerih neposredna plačila SKP so manjša od 5 % celotnih prejemkov vseh nekmetijskih dejavnosti, ali če so njihova kmetijska zemljišča predvsem zemljišča, ki se vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali obdelovanje, in ne izvajajo najmanjše potrebne dejavnosti, kot so jo opredelile države članice. Za kmete, ki so v prejšnjem letu prejeli manj kot 5 000 EUR neposrednih plačil, velja odstopanje.

Upravičeni hektarji – pravila predvidevajo določitev leta 2014 kot novega referenčnega leta za zemljišča, bodo pa zagotovljene povezave z upravičenci sistema neposrednih plačil v letu 2011, da se bo tako mogoče izogniti špekulacijam.

  • Mehanizmi upravljanja trga

Veljavni sistemi pomoči javne intervencije in zasebnega skladiščenja so preverjeni varnostni mehanizmi, namenjeni zagotavljanju pomoči pridelovalcem v težkih časih na trgih, na primer po krizi s hrano. Da bi bili bolj odzivni in učinkoviti, bodo revidirani. Za vse sektorje je bila uvedena nova zaščitna klavzula, s katero bo Komisija lahko izvedla izredne ukrepe in se odzvala na splošne tržne motnje, kot so bili ukrepi, sprejeti v času krize z boleznijo E. coli maja in junija 2011. Ti ukrepi se bodo financirali iz krizne rezerve, opredeljene v večletnem finančnem okviru.

Mlečne kvote in pravice do sajenja trte bodo nehale veljati, Komisija pa išče možnost za odpravo zadnjega režima kvot za sladkor. Sistem kvot za sladkor bo prenehal veljati 30. septembra 2015. Večina držav v razvoju ima neomejen in dajatev prost dostop do trga EU, izvoz EU pa je omejen s pravili STO (dokler bodo veljale kvote), zato je odprava kvot edina možnost za zagotavljanje dolgoročne perspektive v sektorju, predvsem ob upoštevanju predvidenih izboljšav produktivnosti. Za obdobje po kvotah bo za beli sladkor veljala pomoč za zasebno skladiščenje, vzpostaviti pa je treba standardne določbe za sporazume med tovarnami za pridelavo sladkorja in pridelovalci sladkorja.

Programa razdeljevanja sadja v šolah in razdeljevanja mleka v šolah bosta podaljšana. Besedila tudi odražajo veljavne predloge o mlečnih izdelkih iz decembra 2010 (obvezne pisne pogodbe in okrepljena pogajalska moč v verigi preskrbe s hrano) in o kakovosti standardov trženja, vključno s konceptom „območja kmetovanja“.

Da bi bilo mogoče izboljšati pogajalski položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, Komisija išče načine za boljšo ureditev sektorjev. Pravila, povezana s priznavanjem organizacij pridelovalcev in medpanožnih organizacij, so razširjena in zdaj vključujejo vse sektorje, z dodatnimi možnostmi za ustanavljanje takih organizacij pridelovalcev, ki so zdaj prestavljene v financiranje razvoja podeželja (glej spodaj). Zaradi poenostavitev so bile odpravljene številne sheme (pomoč za vključitev mleka v prahu v živalsko krmo, vezana pomoč za sviloprejke!).

  • Razvoj podeželja

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja bo vključen v nov skupni strateški okvir, objavljen 6. oktobra [Glej IP/11/1159], ki velja tudi za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, da bi bilo mogoče uresničiti cilje strategije Evropa 2020 (trajnostna rast, pametna rast, vključujoča rast). Da bi bilo mogoče uvesti jasnejšo povezavo z učinkovitostjo, bo treba tako kot v drugih skladih določiti cilje za vse programe razvoja podeželja za vseh šest spodaj navedenih prednostnih nalog. Približno pet odstotkov sredstev bo zadržanih v tako imenovani „rezervi na podlagi doseženih rezultatov“ in bodo na voljo šele, ko bo mogoče dokazati, da je bil dosežen napredek pri uresničevanju teh ciljev.

Osnovna ideja sedanjega uspešnega koncepta za razvoj podeželja iz večletnih shem, ki so ga oblikovale in sofinancirale države članice (ali regije), ostaja nespremenjena. Vendar pa bo imelo novo programsko obdobje šest spodaj navedenih prednostnih nalog namesto treh osi, povezanih z gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi vprašanji z najnižjimi zahtevami glede porabe za posamezno os. Države članice morajo še vedno ohranjati 25 % svojega okvira sredstev za razvoj podeželja pri vprašanjih, povezanih z upravljanjem zemljišč in bojem proti podnebnim spremembam.

  • spodbujanje prenosa znanja in inovacij,

  • krepitev konkurenčnosti,

  • spodbujanje organizacije verige preskrbe s hrano in obvladovanja tveganja,

  • obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov,

  • spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod na nizkoogljično gospodarstvo,

  • spodbujanje socialne vključenosti, zmanjševanje revščine in gospodarski razvoj na podeželju.

Za doseganje količinsko opredeljenih ciljev pri teh prednostnih nalogah (in ob upoštevanju njihovih posebnih potreb) bodo države članice/regije v svojih programih razvoja podeželja na podlagi poenostavljenega seznama oblikovale sestavljene ukrepe.

S proračunskega vidika bo pri porazdelitvi nacionalnih sredstev za razvoj podeželja izvedena le majhna sprememba, da bi bila tako upoštevana objektivnejša merila, ki jih pozneje po lastni presoji določi Komisija. V manj razvitih regijah, najbolj oddaljenih regijah in na manjših Egejskih otokih bodo običajne stopnje sofinanciranja EU 85 %, v drugih regijah pa 50 % za večino plačil, vendar so lahko višje pri inovacijah ter prenosu znanja, sodelovanju, ustanavljanju skupin proizvajalcev, začetnih subvencijah za mlade kmete in pri projektih LEADER.

V novem obdobju bodo države članice lahko oblikovale podprograme z višjimi stopnjami pomoči, da bi tako obravnavale potrebe mladih kmetov, malih kmetov, gorskih območij in kratkih verig preskrbe s hrano.

Nekaj ključnih poudarkov iz poenostavljenega seznama projektov razvoja podeželja

  • Inovacije: Ta ključna tema (natančneje, načrtovano evropsko partnerstvo za inovacije za kmetijsko produktivnost in trajnost) bo uresničena z različnimi ukrepi, kot so „prenos znanja“ in „sodelovanje“; namenjena je spodbujanju učinkovite rabe virov, produktivnosti, nizkim emisijam, podnebju prijaznemu in trajnemu razvoju kmetijstva, gozdarstva in podeželja. To bo doseženo s tesnejšim sodelovanjem med kmetijstvom in raziskavami, da bi se tako pospešil prenos tehnologije v kmetijsko prakso.

  • Znanje – „na znanju temelječe kmetijstvo“: Okrepljeni ukrepi za kmetijske svetovalne družbe (povezani tudi z omejevanjem in prilagajanjem na podnebne spremembe, okoljskimi izzivi ter z gospodarskim razvojem in usposabljanjem).

  • Prestrukturiranje/naložbe/posodobitve: Subvencije so še na voljo.

  • Mladi kmeti – kombinacija ukrepov lahko vključuje subvencije za zagon kmetijskega gospodarstva (vse do 70 000 EUR), usposabljanje in svetovanje.

  • Mali kmeti: Pomoč za zagon kmetijskega gospodarstva do 15 000 EUR za malo kmetijo.

  • Orodja za obvladovanje tveganja: Zavarovalni in vzajemni skladi, za zavarovanje pridelka in zavarovanje pred vremenskimi pojavi, boleznimi živali [zdaj na voljo v skladu s členom 68 v prvem stebru], so bili razširjeni, tako da zdaj vključujejo možnost za stabilizacijo prihodka (ki bi omogočala izplačilo (do 70 % izgube) iz vzajemnega sklada, če se dohodek zmanjša za 30 %); za vsak 1 EUR, ki ga kmet vloži, sredstva za razvoj podeželja zagotavljajo dodatnih 0,65 EUR.

  • Organizacije pridelovalcev/združenje organizacij pridelovalcev: – pomoč pri ustanovitvi organizacij na podlagi poslovnega načrta ter omejena na skupine, opredeljene kot mala in srednje velika podjetja.

  • Kmetijsko-okoljska plačila – plačila za podnebne spremembe: večja prožnost pri pogodbah, skupnih pogodbah, povezanih z ustreznim usposabljanjem/informacijami.

  • Ekološko kmetovanje: – nov, ločen ukrep za večjo prepoznavnost.

  • Območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami: – nova delitev območij z naravnimi omejitvami na podlagi osmih biofizikalnih meril; države članice imajo še naprej možnost, da za 10 % kmetijskega območja opredelijo posebne omejitve za ohranitev ali izboljšanje okolja.

  • Gorska območja: Za gorska območja in kmetije nad 62º severno lahko obseg pomoči znaša vse do 300 EUR/ha (povečano z 250 EUR/ha).

  • Sodelovanje: – razširjene možnosti za podporo tehnološkemu, okoljskemu in trgovinskem sodelovanju (npr. pilotni projekti, skupni okoljski programi, kratke verige preskrbe s hrano, razvoj lokalnih trgov).

  • Osnovne storitve in obnovitev vasi – naložbe v širokopasovno infrastrukturo in obnovljivo energijo so lahko tudi obsežne.

  • LEADER: Zagonski kompleti Leader za pomoč pri vzpostavitvi skupin in strategij povezav med ukrepi za razvoj podeželskega gospodarstva; spodbujanje prožnosti za združevanje z drugimi sredstvi na lokalnih območjih, tj. podeželsko-urbano sodelovanje. OPOMBA: Povezave med ukrepi za razvoj podeželskega gospodarstva se zdaj uporabljajo kot skupen pristop k lokalnemu razvoju pod vodstvom Skupnosti v vseh skladih v okviru podpore Skupnosti (ESRR, ESS, Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja).

  • Drugi novi elementi:

Spremljanje in ocenjevanje SKP: Komisija bo pred koncem leta 2017, potem pa na vsaka štiri leta, predstavila poročilo o vplivu SKP na tri glavne prednostne naloge: izvedljiva pridelava hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in uravnotežen teritorialni razvoj.

Poenostavitev nadzora: Zahteve glede nadzora se zmanjšajo v regijah, kjer so prejšnji pregledi pokazali dobre rezultate, kar pomeni, da se pravila ustrezno upoštevajo. Vendar bo preglede treba okrepiti v regijah, kjer nastajajo težave.

Pred koncem leta bodo pripravljeni ločeni predlogi glede sheme pomoči za tiste, ki jo potrebujejo (za obdobje po letu 2013), ter za zagotavljanje popolne preglednosti neposrednih plačil in drugih subvencij SKP, ob upoštevanju sodbe Sodišča iz oktobra 2010, v kateri je navedeno, da veljavna pravila ne upoštevajo pravil o zasebnosti podatkov za fizične osebe.

Dokumenti in informacije o predlogu reforme SKP so na voljo na

http://ec.europa.eu/agriculture/cap-post-2013/legal-proposals/index_en.htm.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site