Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/680

Bruselj, 11. oktobra 2011

Izbirno skupno evropsko prodajno pravo: pogosta vprašanja

Kaj pomeni skupno evropsko prodajno pravo?

Potrošniki in podjetja – še zlasti mala podjetja – ne uporabljajo celotnega potenciala enotnega trga 500 milijonov ljudi. Trenutno 44 % Evropejcev pravi, da ne kupujejo v tujini, ker niso prepričani v svoje pravice1. Z novo raziskavo Eurobarometer, objavljeno danes, je bilo ugotovljeno, da 55 % izvoznih podjetij pravi, da so razlike med sistemi pogodbenega prava ena od glavnih ovir za čezmejno prodajo potrošnikom2.

Namen skupnega evropskega prodajnega prava je odpraviti te ovire. To bo odprlo trge za podjetja ter potrošnikom omogočilo večjo izbiro in višjo raven varstva. Olajšalo bo trgovanje tako, da bo na voljo enoten sklop določb za čezmejne pogodbe v vseh 27 državah EU. Če trgovci svoje proizvode ponujajo na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava, bi spletni nakupovalci lahko le z enim klikom z miško izbrali uporabo uporabniku prijazne evropske pogodbe z visoko ravnjo varstva.

Katere težave imajo podjetja, ko prodajajo v druge države članice EU?

Le 9,3 % podjetij, ki trgujejo z blagom, prodaja čez meje EU3. Dejstvo je, da bi se podjetja, ki želijo poslovati čez mejo, morala prilagoditi do 26 različnim nacionalnim sistemom pogodbenega prava, prevesti njihove določbe in najeti pravnike, kar bi v povprečju stalo 10 000 EUR za vsak dodatni izvozni trg. Prilagoditev njihovih spletnih strani lahko v povprečju stane še nadaljnjih 3 000 EUR.

To je težava tako za podjetja, ki prodajajo čez mejo potrošnikom, kot za tista, ki poslujejo z drugimi podjetji.

Mala in srednje velika podjetja – ki pomenijo 99 % vseh družb v EU – so nesorazmerno prizadeta, ker nimajo hišnih pravnih in drugih strokovnjakov, ki so potrebni za delo z različnimi nacionalnimi ureditvami pogodbenega prava. Stroški poslovanja na več tujih trgih so še posebej visoki v primerjavi s prometom malih in srednje velikih podjetij. Transakcijski stroški izvoza v drugo državo članico lahko znašajo do 7 % letnega prometa prodajalca na drobno. Stroški izvoza v štiri države članice bi lahko narasli do 26 % tega letnega prometa. Trgovci, ki se zaradi ovir pogodbenega prava ne odločijo za čezmejno poslovanje, ne izkoristijo vsaj 26 milijard EUR v trgovini znotraj EU vsako leto. To je neposredni strošek gospodarstva EU v okviru trgovine – in delovnih mest.

Pri poslih med podjetji in potrošniki je 55 % družb, ki se ukvarjajo oziroma so zainteresirane za prodajo potrošnikom izven njihovega nacionalnega trga, reklo, da so jih od tega odvrnile ovire, povezane s pogodbenim pravom.

Glavne ovire, povezane s pogodbenim pravom (kot so jih razvrstile družbe), za posle med podjetji in potrošniki so4:

  • ugotavljanje predpisov tujega pogodbenega prava 40 %,

  • izpolnjevanje zahtev različnih tujih predpisov o varstvu potrošnikov 38 %,

  • pridobitev pravnega mnenja o tujem pogodbenem pravu 35 %,

  • reševanje čezmejnih pogodbenih sporov 34 %.

Pri poslih med podjetji je 49 % družb, ki se ukvarjajo oziroma so zainteresirane za prodajo potrošnikom izven njihovega nacionalnega trga, reklo, da so jih od tega odvrnile ovire, povezane s pogodbenim pravom5.

Glavne ovire, povezane s pogodbenim pravom (kot so jih razvrstile družbe), za posle med podjetji so:

  • ugotavljanje predpisov tujega pogodbenega prava 35 %,

  • reševanje čezmejnih pogodbenih sporov 32 %,

  • pridobitev pravnega mnenja o tujem pogodbenem pravu 31 %,

  • dogovarjanje o tem, katero pogodbeno pravo naj se uporabi 30 %.

Katere težave imajo potrošniki pri čezmejnem nakupovanju?

Le 7 % potrošnikov nakupuje prek spleta v drugi državi članici, v primerjavi s 33 %, ki prek spleta nakupujejo v svoji državi6.

Trenutno lahko trgovci ljudem, ki spletno nakupujejo iz druge države članice, zavrnejo prodajo ali dostavo v njihovo državo: to se dogaja letno 3 milijonom potrošnikov v Evropi. Razlog za to so ovire pri prodaji v druge države članice EU, ki odvračajo družbe od trgovanja s potrošniki po celotni EU.

44 % potrošnikov pravi, da jih negotovost glede njihovih pravic odvrača od nakupov v drugih državah EU7.

Kako bo skupno evropsko prodajno pravo koristilo potrošnikom?

Potrošniki bodo imeli enako raven varstva njihovih pravic v vseh državah članicah. Obenem se bodo lahko zanesli na skupno evropsko prodajno pravo kot znak kakovosti. Na primer, prosto bodo lahko izbrali zahtevek, če bo dobavljen proizvod z napako. To pomeni, da bi potrošnik lahko na primer odstopil od pogodbe ali zahteval zamenjavo, popravilo ali znižanje cene. Sedaj velika večina potrošnikov po EU nima take proste izbire. Ti zahtevki bi bili na voljo tudi potrošnikom, ki so kupili proizvode z digitalno vsebino, kot so npr. glasba, filmi, programska oprema ali aplikacije, ki so prenesene s spleta. Ti proizvodi bi bili pokriti ne glede na to, ali so shranjeni na snovnem mediju, kot je CD ali DVD.

Ta visoka raven varstva potrošnikov bo pri potrošnikih ustvarila zaupanje za nakup proizvodov v drugih državah EU.

Ker bo skupno prodajno pravo trgovcem zmanjšalo stroške prodaje čez mejo, bo to spodbudilo družbe k izvozu na več tujih trgov. To bo omogočilo potrošnikom dostop do večje in boljše ponudbe po nižjih cenah. Spletni nakupovalci ne bodo več zaradi razlik v nacionalnih sistemih pogodbenega prava prejemali sporočil, kot je na primer „ta proizvod ni na voljo v vaši državi“. Glede na ugotovitve je skoraj polovica (44 %) potrošnikov, ki nakupujejo spletno, negotova glede svojih pravic. Skupaj bi ti potrošniki lahko prihranili 380 milijonov EUR, če bi opravili vsaj en spletni čezmejni nakup.

Povprečna razlika v ceni za potrošniško blago po državah EU znaša približno 24 %8. Potrošniki v manjših državah EU, kot so Malta, Ciper, Češka, Slovaška in Slovenija9, so še posebej v manj ugodnem položaju zaradi višjih cen. Nedavna anonimna študija o nakupovanju, s katero je bila preučena razpoložljivost spletne ponudbe blaga, je pokazala, da bi potrošniki v drugih državah EU v 50 % primerov ali več lahko kupili proizvode vsaj 10 % ceneje10. Potrošnik na Portugalskem, v Italiji, Sloveniji, Španiji, na Danskem, v Romuniji, Latviji, Grčiji, Estoniji, na Finskem, Madžarskem, Cipru in Malti bi še posebej lahko užival ugodnosti nižjih cen, ko bi nakupoval v drugih državah EU11.

Ista anonimna študija o nakupovanju je še pokazala, da je izbira proizvodov v približno polovici držav EU bolj omejena. V večini poizvedb za proizvodi (Ciper (98 % primerov), Malta (98 %), Luksemburg (80 %), Litva (76 %), Latvija (72 %), Irska (71 %), Belgija (65 %), Estonija (61 %), Portugalska (59 %), Finska (58 %), Slovenija (54 %), Romunija (51 %) in Grčija (51 %))12 namreč proizvodi iz košarice 100 najbolj popularnih potrošniških dobrin niso bili na voljo na spletu na domačem trgu.

Kaj to pomeni za podjetja?

Ob tem, da bi se za vsa podjetja zmanjšali stroški prodaje čez mejo, bi to bilo še zlasti ugodno za mala in srednja podjetja – ta bi se lahko razširila na nove trge. Strošek čezmejnega elektronskega poslovanja bi se zmanjšal, ko podjetjem ne bo več treba prilagajati svojih spletnih strani pravu vsake države EU, v kateri prodajajo. To bo povzročilo razvoj sektorja elektronskega poslovanja in na splošno malih in srednjih podjetij, ki pomenijo 99 % podjetij EU.

Na splošno bi 71 % podjetij verjetno ali zelo verjetno uporabilo enotno evropsko pogodbeno pravo za čezmejno prodajo potrošnikom13 in 70 % za čezmejno trgovanje s podjetji14.

V skladu z raziskavo Eurobarometer, ki jo je Komisija objavila danes, so podjetja rekla, da bi z uporabo enotnega evropskega pogodbenega prava izvozile več:

približno polovica jih je rekla, da bi razširili poslovanje v vsaj tri nove države (50 % za prodajo potrošnikom in 48 % za prodajo podjetjem).

Poleg tega bi skupno evropsko prodajno pravo gospodarskim družbam zagotovilo pravno varnost – lahko bi se zanesle na enoten sklop določb, ki bi veljal v vseh 27 državah članicah, za prodajne pogodbe s potrošniki in z drugimi podjetji.

Ali bo skupno evropsko prodajno pravo nadomestilo nacionalne sisteme pogodbenega prava?

Ne. Skupno prodajno pravo bi bila le opcija – vzporedno z nacionalnim pogodbenim pravom. Prodajalci lahko prostovoljno uporabijo sklop določb, ki je enak v vseh 27 državah članicah. Tisti, ki ne želijo uporabiti skupnega prodajnega prava, lahko enostavno še naprej uporabljajo svoje nacionalne predpise. Potrošniki bodo vedno jasno obveščeni in bodo morali izrecno izraziti soglasje o uporabi pogodbe na podlagi skupnega evropskega prodajnega prava.

Kaj pa svoboda sklepanja pogodb? Kako se ta upošteva?

Načelo svobode sklepanja pogodb je upoštevano, saj se morata obe stranki strinjati o uporabi take pogodbe. Nihče ni zavezan k njeni uporabi. Skupno evropsko prodajno pravo bi bil enoten sklop pogodbenih določb, kot drug izbirni sistem, ki bi ga stranki lahko prostovoljno uporabili v čezmejnih poslih. Skupno evropsko prodajno pravo ne bi povzročilo nobenih stroškov tistim gospodarskim družbam, ki ga nočejo uporabiti. Gospodarske družbe, ki bi se odločile za njegovo uporabo, bi to storile le, če bi bile ekonomske ugodnosti večje kot stroški.

Kako bi skupno evropsko prodajno pravo delovalo v praksi?

Primer 1

Podjetje Bísaro-Salsicharia Tradicional, majhna gospodarska družba na severu Portugalske, prodaja proizvode iz mesa lokalnih prašičev. Sedaj prodaja trgovcem in potrošnikom v šestih drugih državah članicah. Ta izvoz pomeni 8 % letnega prometa družbe. Tuje družbe, s katerimi trguje to podjetje, vedno vztrajajo, da se za pogodbo uporabi njihovo nacionalno pravo. To podjetje bi rado vstopilo na nizozemski trg, pa ga od tega odvračajo razlike v pogodbenem pravu in pravu varstva potrošnikov v primerjavi s portugalskim pravom. Do tega dne je investiralo približno 5 % svojega prometa za širitev na tuje trge. Podjetje meni, da bi pogodbeno pravo, ki je enotno za celotno EU, poenostavilo in pospešilo posle. Pričakuje, da bi z uporabo skupnega evropskega prodajnega prava izvažalo v več držav in povečalo letni promet do 15 %.

Primer 2

Podjetje Laboratorium Kosmetyczne Dr Irena Eris, srednje velika poljska gospodarska družba, ki trguje s kozmetičnimi izdelki, meni, da razlike v sistemih pogodbenega prava povzročajo znatne stroške in pomenijo veliko oviro za njegovo prodajo v Romuniji. Podjetje še posebej prizadenejo razlike v določbah o zamudi trgovcev na drobno pri plačilu. Skupno evropsko prodajno pravo, ki je na voljo v vseh jezikih EU, zagotavlja en celovit sklop določb o zamudah pri plačilu (obrestna mera, rok, odškodnina itd.) Poljsko podjetje bi ga lahko uporabilo za vse svoje pogodbe s podjetji v Romuniji ali v kateri koli drugi državi EU, ne da bi moralo upoštevati nacionalne predpise.

Primer 3

Prebivalec Bolgarije, Kalin, se odloči za nakup bralnika e-knjig za darilo ženi ob rojstnem dnevu. Gre do lokalne trgovine z elektroniko, vendar tam najde le tri modele bralnikov e-knjig. Najcenejši stane približno 100 EUR in druga dva približno 250 EUR vsak. Kalin se pozanima, kje bi imeli večjo izbiro. Prijatelj mu pove za dve dobro poznani spletni nakupovalni strani. Navdušen nad izbiro v ponudbi, se odloči za poseben model, ki stane 160 EUR. Ko bi moral vnesti ime države prebivališča, pa je iz zasnove spletne strani jasno, da Bolgarija ni na seznamu držav, v katere to podjetje prodaja.

Kalin poskusi na spletni strani drugega podjetja in najde alternativni model bralnika e-knjig za celo boljšo ceno. Vendar še enkrat naleti na enako težavo: podjetje ne dovoli, da bi z njegove spletne strani v Združenem kraljestvu Kalin kupil proizvod, in ga ta spletna stran napoti na drugo spletno stran, ki mu dovoli nakup iz Združenih držav Amerike.

Kalin navsezadnje uspe kupiti bralnik e-knjig, vendar se še vedno sprašuje, zakaj je bilo iskani proizvod lažje kupiti iz Združenih držav Amerike, kot pa v Evropi.

Primer 4

Nemški čebelar, ki proizvaja in prodaja med, je kupil stroj od francoskega podjetja. Izkaže se, da ima stroj napako. Francoski dobavitelj se strinja, da bo popravil napako, vendar noče plačati prevoza stroja iz Nemčije v Francijo. Nemško podjetje želi razjasniti, kdo bi moral plačati in ali je mogoče razdreti pogodbo, vendar bi moralo plačati drago pravno mnenje. Skupno evropsko pravo bi zagotovilo jasen in popoln seznam pravic in obveznosti za obe stranki, če se izkaže, da ima proizvod napako. Poleg tega skupno evropsko prodajno pravo jasno določa, da stroške prevoza v takem primeru plača prodajalec.

Primer 5

Podjetje s sedežem na Poljskem se želi širiti na tuje trge, vendar je že imelo težave v zvezi z razlikami med pogodbenimi predpisi na Poljskem, Češkem, Slovaškem in Madžarskem. Zlasti različni predpisi o dostavi otežujejo sestavljanje pogodb, ki bi bile istočasno veljavne na vseh štirih trgih. Skupno evropsko prodajno pravo, ki je na voljo v vseh jezikih EU, določa jasen sklop določb, ki bi jih podjetje lahko uporabilo v vseh svojih čezmejnih pogodbah, in sicer o kraju, času in sredstvih dobave, obveznostih prodajalca glede dostave blaga, obveznostih in pravicah strank v primerih predčasne dobave ali dobave napačne količine.

Kakšni so naslednji koraki?

Predlog bo sedaj poslan Svetu EU in Evropskemu parlamentu za sprejetje po rednem zakonodajnem postopku in s kvalificirano večino. Po sprejetju bo Uredba začela veljati dvajset dni po njeni objavi v Uradnem listu EU. Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki ureja notranji trg.

1 :

Raziskava Flash Eurobarometer 299a — odnos do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov, str. 10.

2 :

Flash Eurobarometer 321, Evropsko pogodbeno pravo, potrošniške transakcije, str. 20.

3 :

Podatkovna baza Eurostat DS-056329-1: blagovna menjava glede na dejavnost in velikostni razred podjetja, 2007

4 :

Flash Eurobarometer 321, Evropsko pogodbeno pravo, potrošniške transakcije, str. 20

5 :

Flash Eurobarometer 320, Evropsko pogodbeno pravo, B2B, str. 16.

6 :

Raziskava Flash Eurobarometer 299 — odnos potrošnikov do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov, str. 15.

7 :

Raziskava Flash Eurobarometer 299a — odnos do čezmejnega trgovanja in varstva potrošnikov, str. 10.

8 :

Eurostat, statistika na kratko, 50/2009.

9 :

Poročilo Eurostata (Borchert 2009), primerjava ravni cen 2,500 potrošniških dobrin.

10 :

YouGov Psychonomics, Mystery Shopping Evaluation of Cross-border E-commerce in the EU, oktober 2009, str. 40

11 :

YouGov Psychonomics, Mystery Shopping Evaluation of Cross-border E-commerce in the EU, oktober 2009, str. 40

12 :

YouGov Psychonomics, Mystery Shopping Evaluation of Cross-border E-commerce in the EU, October 2009, p. 38.

13 :

Flash Eurobarometer 321, Evropsko pogodbeno pravo, potrošniške transakcije, str. 20.

14 :

Flash Eurobarometer 320, Evropsko pogodbeno pravo, B2B, str. 29.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website