Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/640

Bruselj, 28. septembra 2011

Pogosta vprašanja v zvezi s skupnimi predpisi za davek na finančne transakcije

(glej tudi IP/11/1085)

1. Splošno ozadje

Zakaj Komisija predlaga nov davek za finančni sektor?

Predvsem iz 2 razlogov:

  • finančni sektor bi ustrezno prispeval k stroškom krize, potem ko je bil od začetka trenutne krize deležen obilne javnofinančne podpore;

  • z usklajenim okvirom na ravni EU bi okrepili notranji trg finančnih storitev, se izognili izkrivljanju konkurence in preprečili tvegane tržne dejavnosti. Obenem bi poslali močan signal za uvedbo takšnega davka na svetovni ravni;

Zakaj je potreben davek na finančne transakcije na ravni EU?

Da bi vzpostavili trden notranji trg finančnih storitev, je primerno uvesti enoten davek na ravni EU. Z davkom na finančne transakcije bi preprečili izogibanje davkom, se izognili dvojnemu obdavčenju in kar se da zmanjšali izkrivljanje konkurence na enotnem trgu EU. Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga.

Ali uvedba davka na finančne transakcije uživa podporo?

Da. Po zadnji raziskavi Evrobarometra 65 % evropskih državljanov podpira takšen davek. Ali finančne storitve v primerjavi z drugimi sektorji trenutno uživajo prednostno obravnavo?

Da. Finančne storitve so zaradi težav pri odmeri davčne osnove v večini primerov izvzete iz plačevanja DDV. Zaradi tega prihaja do premajhne odmere davka.

Obenem ima finančni sektor koristi zaradi zelo visokih stopenj dobička in implicitne zaščite s strani vlad v trenutni gospodarski krizi.

Zakaj Komisija zagovarja davek na finančne transakcije na svetovni ravni?

Davek na finančne transakcije je potreben ne le na ravni EU, temveč tudi na svetovni ravni, saj je za finančne trge značilna vse večja povezanost in svetovna razsežnost. S tem ko je najprej predlagala davek na finančne transakcije na ravni EU, si namerava Komisija zagotoviti položaj, ko bo lahko takšen davek v okviru skupine G20 predlagala tudi na svetovni ravni.

Komisija se je od leta 2009 v okviru skupine G20 (Pittsburgh, Toronto) že večkrat posvetovala o uvedbi davka na finančne transakcije. Ob podpori francoskega predsedstva skupine G20 naj bi uvedbo davka na finančne transakcije na svetovni ravni uvrstili na dnevni red naslednjega vrha te skupine, ki bo 3. in 4. novembra v Cannesu.

2. Opredelitve

Kaj je davek na finančne transakcije?

Davek na finančne transakcije je davek, ki velja za finančne transakcije, običajno po zelo nizki stopnji. Pojem finančne transakcije se nanaša na izmenjavo finančnih instrumentov med bankami ali drugimi finančnimi ustanovami. K takšnim finančnim instrumentom štejejo vrednostni papirji, obveznice, delnice in izvedeni proizvodi.

Mednje pa ne štejejo transakcije, ki jih običajno izvajajo banke, ki poslujejo z občani ali zasebnimi podjetji, razen kadar gre za prodajo ali nakup obveznic oziroma delnic.

Kaj je finančna ustanova?

Da bi preprečili izogibanje davkom, opredelitev finančnih ustanov v predlogu Komisije zajema najrazličnejše ustanove in vključuje predvsem investicijske družbe, organizirane trge, kreditne ustanove, zavarovalnice, kolektivne naložbene podjeme in njihove upravitelje, alternativne naložbene sklade (npr. tvegane sklade), podjetja za finančni lizing ter subjekte s posebnim namenom.

Kakšna je razlika med transakcijami, izvedenimi na organiziranih trgih, in tistimi, izvedenimi na prostih trgih?

Znotraj trgov izvedenih finančnih proizvodov se mnogi proizvodi trgujejo prek izmenjave na organiziranih trgih. Proizvode, s katerimi se trguje prek izmenjave, je treba standardizirati za namene preglednega trgovanja.

Z nestandardnimi proizvodi se trguje na t. i. zunajborznih trgih z izvedenimi finančnimi proizvodi. Zunajborzni finančni instrumenti imajo manj standardno strukturo, zato se z njimi trguje dvostransko oziroma med dvema strankama.

Kaj pomeni načelo rezidentstva?

Davek na finančne transakcije bi temeljil na načelu davčnega rezidentstva finančne ustanove oziroma gospodarskega subjekta. Obdavčitev bi se zato izvršila v državi članici, za katero se šteje, da ima v njej sedež finančna ustanova, udeležena v transakciji. Tako bi se zmanjšalo tveganje selitve, saj bi bila finančna transakcija obdavčena vselej, ko je v njej udeležen rezident EU, tudi če je bila izvršena zunaj EU.

3. Kako bo deloval davek?

Kdo bo plačal davek?

Plačale naj bi ga predvsem finančne ustanove, ki izvajajo finančne transakcije, tj. banke, investicijske družbe in druge finančne ustanove, kot so zavarovalnice, borzni posredniki, pokojninski skladi, kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, alternativni naložbeni skladi, kot so tvegani skladi, itd.

Katere transakcije bo zajemal davek?

Kot predlaga Komisija, naj bi davek veljal za vse transakcije s finančnimi instrumenti med finančnimi ustanovami, če se pri vsaj eni finančni ustanovi šteje, da ima sedež v Evropski uniji. Zadevni finančni instrumenti bi zajemali proizvode, kot so delnice, obveznice, izvedeni proizvodi in strukturirani finančni proizvodi. Transakcije bi bile obdavčene ne glede na to, ali so bile izvedene na organiziranih ali prostih trgih.

Katere transakcije bodo iz predlaganega davka izključene?

Predlog Komisije bi zajemal zgolj transakcije v zvezi s finančnimi instrumenti. To pomeni, da davek ne bi zajel transakcij, v katerih sodelujejo zasebna gospodinjstva ter mala in srednje velika podjetja. Izvzete bi bile na primer hipoteke za hišo, bančna posojila, ki jih najamejo mala in srednje velika podjetja, ter prispevki za zavarovalne pogodbe. Prav tako bi bile izključene transakcije s promptno menjavo valut in zbiranje kapitala s strani podjetij ali javnih organov, vključno z javnimi razvojnimi bankami, na podlagi izdaje obveznic in delnic na primarnem trgu.

Zakaj Komisija predlaga tako široko davčno osnovo?

Kot predlaga Komisija, naj bi davek na finančne transakcije imel najširšo možno osnovo, da bi se zmanjšala tveganja glede izogibanja davkom in selitve trga. Davčna osnova bi bila določena na podlagi trgovinskih dejavnosti, ki jih izvedejo finančne ustanove. Med finančne instrumente bi štele delnice, obveznice, njihovi nadomestki in povezani izvedeni proizvodi.

Katere davčne stopnje bodo predlagane?

Da bi zmanjšali tveganja motenj na trgu, je Komisija predlagala uvedbo zelo nizke davčne stopnje za transakcije. Predlagala je minimalno davčno stopnjo za trgovanje z obveznicami in delnicami v višini 0,1 % ter 0,01 % za izvedene proizvode. Države članice bodo lahko uvedle tudi višje stopnje. Davek bi moral plačati vsak udeleženec v transakciji.

Zakaj bo Komisija predlagala prav takšne stopnje?

Komisija se je odločila predlagati minimalne stopnje, da bi po eni strani ublažila tveganje selitve, po drugi strani pa zagotovila prihodek za EU in države članice.

Kje vse bo veljal davek?

Davek bi veljal na ozemlju 27 držav članic Evropske unije. Veljal bi za vse finančne transakcije pod pogojem, da ima vsaj ena stranka v transakciji sedež v državi članici EU in da je finančna ustanova s sedežem v zadevni državi članici udeležena v transakciji.

V primerih, kjer članice EU uporabljajo nacionalni davek na finančne transakcije, bi moral biti tak davek skladen s predpisi EU. Vse članice EU bi morale upoštevati minimalne stopnje obdavčenja različnih vrst transakcij.

Kako bo neka transakcija obdavčena v praksi?

Obe strani, udeleženi v transakciji, naj bi plačali svoj delež davka v svoji državi dejanskega ali domnevnega rezidentstva.

Kako bo takšen davek skladen z davčnimi sistemi držav članic?

Belgija, Ciper, Francija, Finska, Grčija, Irska, Romunija, Poljska in Združeno kraljestvo že imajo uveden neke vrste davek na finančne transakcije. Te države članice bodo verjetno morale nekoliko uskladiti svoje predpise s tistimi, ki jih predlaga Komisija. To pomeni, da bodo morale naštete države članice uvesti minimalno stopnjo in uskladiti davčno osnovo, kot je določeno v predpisih EU o davki na finančne transakcije. Druge članice bodo morale uvesti davek, kot ga predlaga Komisija.

4. Prihodek, zbran z davkom na finančne transakcije

Kam se bodo stekali prihodki od davka na finančne transakcije?

Kot drugi davki lahko tudi davek na finančne transakcije prispeva k javnim financam, ki se porabljajo v javnem interesu. V primeru davka na finančne transakcije na ravni EU se lahko del slednjega prelije v proračun EU, z drugim delom pa bi se lahko financirali proračuni držav članic. Čeprav pri proračunu EU in nacionalnih proračunih velja splošna praksa, naj se prihodkov od davka ne uporablja za določeno politiko, je treba poudariti, da se pomemben del proračuna EU namenja za rast in ustvarjanje delovnih mest, pa tudi za reševanje svetovnih problemov, kot so razvoj in podnebne spremembe.

Kako se bodo pobirali prihodki?

Finančne ustanove bi na podlagi izvedenih transakcij državam članicam nemudoma plačale davek pred neto izravnavo in obračunom. Običajno gre za elektronske transakcije, pri katerih bi bil davek plačan na isti dan, kot bi zapadel. Če transakcija ni obdelana elektronsko, bi davek nanjo zapadel v treh delovnih dneh, s čimer se omogoči ročna obdelava transakcij in obenem preprečijo neupravičene prednosti na področju denarnega toka.

Finančne ustanove, ki so zavezane plačevati davek na finančne transakcije, bodo morale davčnim organom predložiti poročilo. Obenem bodo morale države članice uvesti ustrezne ukrepe za preprečitev izogibanja davkom. Takšni ukrepi bi vključevali registracijo davčnih ustanov, obračunavanje in poročanje za zagotovitev plačila, hranjenje ustreznih podatkov o finančnih transakcijah in omogočanje vpogleda davčnim organom ter preverjanje pravilnega plačevanja davka.

Ali so na voljo ocene o možni količini zbranega denarja?

Po stopnji 0,1 % za obveznice in delnice ter 0,01 % za druge vrste transakcij, kot so izvedeni proizvodi, bi lahko z davkom zbrali približno 57 milijard EUR na leto.

Zakaj predlaga Komisija , da bi del prihodka, ki ga ustvarja davek na finančne transakcije, uporabili kot prihodnji lastni vir proračuna EU?

Komisija je v svojem predlogu za naslednji finančni okvir za obdobje 2014–2020 predlagala uvedbo dveh novih lastnih virov: davka na finančne transakcije in posodobljenega sistema virov DDV. Novi sistem lastnih virov, kot ga upravlja Komisija, bi postal bolj pošten, saj bi se vzpostavila preglednejša povezava med političnimi cilji EU in financiranjem EU. Davek na finančne transakcije bi lahko bistveno zmanjšal prispevke držav članic in tako pripomogel k prizadevanjem za proračunsko konsolidacijo v državah članicah. Do leta 2020 naj bi novi lastni viri predvidoma znašali skoraj polovico prihodka v proračun EU, medtem ko bi se delež prispevkov držav članice iz BND zmanjšal na približno eno tretjino, pri čemer danes znaša skoraj tri četrtine (IP/11/799, MEMO/11/468).

Kdo bo imel koristi od davka in kakšne?

Od davka bi imeli koristi vsi državljani in podjetja, saj bi ta ustvaril poseben javnofinančni prihodek, s pomočjo katerega bi lahko spodbudili višjo gospodarsko rast in blaginjo v EU. Tudi države članice bi imele koristi od novega javnofinančnega prihodka, saj bi lahko neposredno financirale lastne proračune in obenem zmanjšale prispevke v proračun EU.

Nenazadnje pa bi lahko davek na finančne transakcije postal nov „lastni vir“, s katerim bi lahko Evropska unija financirala svoje politike v korist vseh.

5. Ublažitev tveganj

Kako bo predlog preprečil tveganje, da bi se davek prenesel na potrošnike?

Po predlogu Komisije naj bi davek zajemal zgolj transakcije, v katerih sodelujejo finančne ustanove. Cilj je obdavčiti finančni sektor in ne njegovih strank. Cilj je, da bi z davkom pokrili 85 % transakcij med finančnimi ustanovami.

Če pa bi zasebna gospodinjstva in podjetja želela kupiti ali prodati finančne proizvode, lahko finančne ustanove davek prenesejo nanje. Za nakup delnic v vrednosti 10 000 EUR bi lahko na primer banka zaračunala 10 EUR, kar ni pretiran znesek.

Kakšna tveganja prinaša uvedba takšnega davka? Kakšne rešitve so možne za ublažitev teh tveganj?

Glavna tveganja bi bila vpliv davka (tj. kdo nosi breme davka), selitev finančnih ustanov v druge države, gospodarska izkrivljanja in možna izguba konkurenčnosti. Za njihovo ublažitev predlog določa nizke davčne stopnje (ločene glede na skupine proizvodov), zelo široko davčno osnovo, ustrezna merila za določitev ozemeljske uporabe davka (obdavčitev tam, kjer ima finančna ustanova svoj sedež) in usklajeno področje uporabe.

6. Naslednji koraki

Kakšni so naslednji koraki?

Potem ko je svoje mnenje o predlogu predložil Evropski parlament, morajo o njem razpravljati države članice in doseči enotno soglasje v Svetu ministrov EU. Obenem bo Komisija proučila poti za uvedbo davka na finančne transakcije na svetovni ravni, zlasti s svojimi mednarodnimi partnerji v okviru G20.

Kdaj bi predlagani davek začel veljati?

Kot predlaga Komisija, naj bi davek začel veljati s 1. januarjem 2014, a dejanski datum zavisi od tega, kdaj bo predlog sprejel Svet.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site