Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/565

Bruselj, 22. avgust 2011

Ukrepi EU v podporo Libijcem

Po šestih mesecih konfliktov so dogodki v Libiji prešli v odločilno fazo, ko so uporniki konec tedna 20. in 21. avgusta prodrli v Tripoli. Evropska komisija se je že vse od začetka protestov v Libiji temeljito pripravljala na ta trenutek, pa tudi na prihodnje izzive. V nadaljevanju sledi pregled nekaterih ključnih mejnikov, ki so v času teh pomembnih sprememb zaznamovali prizadevanja Komisije v podporo libijskemu narodu in prebivalstvu na širšem območju južnega Sredozemlja.

Odločilen humanitarni odziv

EU kot celota je med krizo v Libiji zagotovila več kot 150 milijonov EUR v humanitarni pomoči, pri čemer je 80 milijonov EUR prispevala sama Komisija. Humanitarna podpora Komisije je omogočila pomoč ljudem, ki so zbežali iz Libije, vrnitev več kot 31 700 državljanov tretjih držav, ki so delali v Libiji, iz sosednjih držav v njihove matične države, pomoč beguncem, ki se ne morejo vrniti v domovino, in Libijcem, ki bežijo iz svoje države, evakuacijo okoli 5 800 Evropejcev po morju in po zraku, za katero je osem držav, ki so pri tem sodelovale, zahtevalo 10 574,084 EUR, ter financiranje in predhodno preskrbo z nujnimi zalogami za humanitarno pomoč v Libiji. V okviru tega odziva so številni komisarji marca obiskali Libijo in obmejne regije, med njimi tudi Štefan Füle (širitev in evropska sosedska politika), Cecilia Malmström (notranje zadeve) in Kristalina Georgieva (humanitarna pomoč).

Glej: Pregled humanitarne pomoči za Libijo

Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo

Že pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta 11. marca sta Evropska komisija in visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko 8. marca objavili sporočilo z naslovom „Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja“, v katerem so opisani možni načini evropske podpore spremembam v južnih sosednjih državah.

Komisija je predlagala partnerstvo, ki temelji na treh ključnih elementih: i) ciljno usmerjeni podpori demokratičnim spremembam in krepitvi institucij s posebnim poudarkom na človekovih pravicah, ustavnih reformah, reformah sodstva in boju proti korupciji, ii) močnemu partnerstvu z ljudstvom, pri čemer je poseben poudarek namenjen podpori civilni družbi ter boljšim možnostim za ustvarjanje medčloveških stikov, zlasti za mlade, ter iii) spodbujanju gospodarske rasti in razvoja ter ustvarjanju delovnih mest, zlasti s podporo malim in srednje velikim podjetjem. V tem okviru se je Komisija zavezala, da bo preusmerila svoje obsežne programe pomoči, v okviru katerih so našim južnim sosedam trenutno na voljo 4 milijarde evrov v obliki donacij za obdobje 2011–13.

Glej: Evropska komisija pripravila strategijo za Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja

Nov ambiciozen pristop k evropski sosedski politiki (ESP)

Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton je skupaj s Štefanom Fülejem, evropskim komisarjem za širitev in evropsko sosedsko politiko, 25. maja predstavila novo ambiciozno evropsko sosedsko politiko, ki potrjuje odločnost EU za poglobljeno sodelovanje s sosedami. Predlog je namenjen krepitvi individualnih in regionalnih odnosov med EU in sosednjimi državami, in sicer na podlagi pristopa „več sredstev za več reform“, kar naj bi pomenilo dodatna sredstva, a s tem tudi več odgovornosti na obeh straneh.

Poleg 5,7 milijarde evrov, že dodeljenih za obdobje 2011–2013, je bilo za podporo ESP iz drugih obstoječih virov prenesenih še dodatnih 1,24 milijarde evrov. Poleg tega se je Evropski svet strinjal s predlogom visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko, da se posojila Evropske investicijske banke državam južnega Sredozemlja v istem obdobju povečajo za 1 milijardo evrov. Evropska banka za obnovo in razvoj je podprla njeno prošnjo, da svoje poslovanje razširi na območje severne Afrike in Bližnjega vzhoda, in sicer najprej v Egipt. Pričakuje se, da bi skupni letni znesek njihovih posojil do leta 2013 lahko znašal 2,5 milijarde evrov.

Glej: Nov ambiciozen pristop k evropski sosedski politiki

Urad EU v Bengaziju

Catherine Ashton je 22. maja odprla nov urad EU v vzhodnem libijskem mestu Bengazi, katerega naloga je skrb za učinkovitejše izvajanje humanitarne pomoči EU v Libiji ter usklajevanje dela z državami članicami in drugimi mednarodnimi organizacijami. Ashtonova se je med obiskom sestala tudi z Mahmoudom Jibrilom, predsednikom nacionalnega prehodnega sveta, ki ga je EU priznala kot ključnega političnega sogovornika v Libiji.

Glej: Catherine Ashton odprla urad Evropske unije v Bengaziju

Dialog in sodelovanje z nacionalnim prehodnim svetom

Predsednik Evropske komisije Barroso se je 13. julija prav tako sestal s predsednikom libijskega prehodnega sveta Mahmoudom Jibrilom. Barroso je med srečanjem poudaril, da je treba nacionalni prehodni svet videti kot resnično nacionalno gibanje z jasno zavezanostjo nacionalni spravi in vključujočemu političnemu prehodu. Evropa je že začela mobilizirati vire za podporo temu prehodu v tesnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji (ZN, Afriška unija in Arabska liga). Izpostavil je tudi, da morajo biti za tranzicijski proces odgovorni sami Libijci, medtem ko bo EU pripravljena zagotavljati strokovno znanje in podporo pri:

  • organizaciji in nadzoru svobodnih in poštenih volitev,

  • oblikovanju učinkovite uprave in sodstva,

  • razvoju civilne družbe in svobodnih medijev,

  • reformi varnostnega sektorja,

  • oblikovanju premišljenih gospodarskih politik za rast, razvoj in delovna mesta.

Sankcije za Gadafijev režim

Za informacije o odločitvah v zvezi s sankcijami za Libijo glej:

Novice ESZD v zvezi z Libijo


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website