Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/503

Bruselj, 13. julija 2011

Vprašanja in odgovori v zvezi z reformo skupne ribiške politike

Skupni cilj predlogov Komisije za sodobno in poenostavljeno skupno ribiško politiko je doseči okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostno ribištvo. Z novo politiko bodo staleži rib ponovno dosegli trajnostne ravni, in sicer s prenehanjem prelova in določanjem ribolovnih možnosti glede na znanstvena mnenja. Državljanom EU bo prenovljena politika dolgoročno zagotovila stabilno, varno in zdravo ponudbo hrane; poleg tega pa okrepila blaginjo v ribiškem sektorju, odpravila subvencije in ustvarila nove možnosti za delovna mesta in rast na obalnih območjih.

Zakaj je potrebna nova politika?

Evropsko ribiško politiko je nujno treba preoblikovati. Plovila ulovijo več rib, kot se jih lahko varno reproducira. Posamezni staleži so zato izčrpani, kar ogroža morski ekosistem. Danes so trije od štirih staležev prelovljeni: 82 % sredozemskih staležev in 63 % atlantskih. Ribiška industrija se sooča z manjšim ulovom in negotovo prihodnostjo.

Glede na to Komisija predlaga ambiciozno reformo politike, katere cilj je ustvariti pogoje za boljšo prihodnost za ribe in ribištvo ter morsko okolje, brez katerega ne bi bilo ne enega ne drugega. Reforma bo prispevala k uresničevanju strategije Evropa 2020. Prenovljena ribiška politika bo umeščena v širši okvir morskega gospodarstva, da bi bile politike za morja in obalna območja EU bolj usklajene. Tako se bo izboljšala gospodarska uspešnost industrije ter spodbudila vključujoča rast in kohezija obalnih regij.

V središču predlagane reforme je trajnost. Trajnosten ribolov je ribolov na ravneh, ki ne ogrožajo reprodukcije staležev, in ki zagotavlja dolgoročno visok donos. Zato je potrebno upravljanje obsega rib, ulovljenih v morju. Komisija predlaga, naj bi bila do leta 2015 dosežena trajnostna raven izkoriščanja staležev, tj. raven ulova, ki se lahko opredeli kot najvišja raven ulova, ki se lahko varno dosega leto za letom in omogoča ohranitev ribje populacije pri največji produktivnosti. Ta raven je znana kot „največji trajnostni donos“ (maximum sustainable yield – MSY). Navedeni cilj je določen v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in je bil sprejet leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju kot cilj, ki ga je treba na svetovni ravni doseči do leta 2015.

Po ocenah1 bi se na tak način obseg staležev povečal za približno 70 %. Ulov bi se skupno povečal za približno 17 %, stopnje dobička bi se lahko pomnožile za tri, donos na naložbe bi bil šestkrat večji, bruto dodana vrednost za industrijo ulova pa bi se povečala za skoraj 90 %. To ustreza 2 700 milijonom EUR v naslednjem desetletju.

Trajnostni ribolov bi odpravil tudi odvisnost sektorja ulova od javne podpore. Prav tako bi bilo enostavneje dosegati stabilne cene pod preglednimi pogoji, kar bi nedvomno koristilo potrošnikom. Močna, učinkovita in gospodarsko vzdržna industrija, delujoča pod tržnimi pogoji, bi imela dejavnejšo vlogo pri upravljanju staležev.

Kateri so glavni elementi novih predlogov?

Večletno upravljanje, temelječe na ekosistemu

Za ponovno izgradnjo dinamičnega ribiškega sektorja v Evropi je treba učinkoviteje zaščititi morsko okolje. Odslej se bo ribištvo EU upravljalo na podlagi večletnih načrtov in v skladu z ekosistemskim pristopom ter previdnostnim načelom, da bi bili učinki ribolovnih dejavnosti na morski sistem omejeni. Ribiška industrija bo imela boljšo in stabilnejšo podlago za dolgoročno načrtovanje in naložbe, kar bo omogočilo prihranek virov ter optimizacijo dolgoročnega donosa.

Večletne načrte upravljanja, ki se zdaj pripravljajo za posamezne staleže, je treba nadomestiti z načrti za vrste ribolova, tako da bo več ribjih staležev zajetih v manjšem številu načrtov. Cilj je doseči trajnostno raven do leta 2015. Staleži, ki ne bodo zajeti v načrtih, se bodo upravljali na podlagi ribolovnih možnostih, ki jih določi Svet, ter z drugimi ukrepi za ohranjanje in tehničnimi ukrepi, ki so del predlagane zbirke orodij.

Prepoved zavržkov

Zavrženje, tj. odvrženje nezaželenih rib s krova, se ocenjuje na 23 % skupnega ulova (pri nekaterih vrstah je ta delež še precej večji!). To je nesprejemljiva praksa, ki bo postopoma odpravljena na podlagi natančnega časovnega okvira za izvajanje in ob podpori nekaterih spremljevalnih ukrepov. Od ribičev se bo zahtevalo, da iztovorijo vse komercialne vrste, ki jih ulovijo. Premajhne ribe se ne smejo prodajati za človeško potrošnjo.

Države članice zagotovijo, da so njihova ribolovna plovila ustrezno opremljena, tako da lahko za vsako ribolovno dejavnost ali predelovalno dejavnost predložijo popolno dokumentacijo. To omogoča nadzor izpolnjevanja zahteve po iztovorjenju celotnega ulova.

S takim pristopom se bodo izboljšali zanesljivost podatkov o ribjih staležih, upravljanje ter učinkovitost virov. Hkrati bo spodbuda za ribiče, da se izognejo neželenemu ulovu s tehničnimi rešitvami, kot je na primer bolj selektivno ribolovno orodje.

Donosen ribolov

Od leta 2014 bo za plovila, daljša od 12 metrov, in za vsa plovila z vlečnim orodjem uveden sistem prenosljivih pravic do ulova, znanih kot „koncesije“. Koncesije bodo temeljile na načelih, ki bodo dogovorjeni na ravni EU. Države članice jih bodo pregledno razdelile med gospodarske subjekte. Imetniki koncesij bodo tako upravičeni do določenega deleža nacionalnih ribolovnih možnosti za vsako leto. Gospodarski subjekti bodo lahko svoje koncesije dali v zakup ali prodali v svoji državi članici, trgovanje med državami članicami pa ne bo dovoljeno. Koncesije bodo veljale najmanj 15 let, vendar jih bo možno preklicati pred iztekom njihove veljavnosti, če se ugotovi, da je njihov imetnik močno kršil predpise. Države članice bodo lahko ustvarile rezerve in uvedle pristojbine za koncesije.

Novi sistem bo ribiški industriji omogočil dolgoročno perspektivo, večjo prožnost in odgovornost, hkrati pa zmanjšal presežno zmogljivost. Gospodarski subjekti bodo imeli na voljo spodbude za povečanje števila koncesij, manj motivirani pa se bodo morda odločili, da industrijo zapustijo. Po predvidevanjih bi se s takim sistemom do leta 2020 dohodki lahko povečali za več kot 20 %, plače posadke pa med 50 in čez 100 %2.

Podpora za mali obalni ribolov

V EU malo ladjevje šteje za 77 % skupnega ladjevja EU po številu plovil, vendar le 8 % po tonaži (velikost plovil) in 32 % po moči motorja. Mali obalni ribolov ima pogosto pomembno vlogo v družbenem tkivu in kulturni identiteti številnih obalnih regij po Evropi. Zato ga je treba ustrezno podpreti. Prenovljena ribiška politika do leta 2022 podaljšuje pravico držav članic, da omejijo ribolov v območju 12 morskih milj od obale. Mali ribolov bi lahko tudi izvzeli iz sheme prenosljivih ribolovnih koncesij. Prihodnji finančni instrument za ribištvo bo vključeval ukrepe, ki bodo koristili malemu ribolovu, ter lokalnim gospodarstvom pomagal pri prilagajanju na spremembe.

Razvoj trajnostnega ribogojstva

Z izboljšanim okvirom za ribogojstvo bi se povečala proizvodnja in dobava morske hrane v EU, zmanjšala odvisnost od uvoženih rib ter spodbudila rast obalnih in podeželskih območij. Do leta 2014 bodo države članice pripravile strateške načrte za odpravo upravnih ovir ter zvišanje okoljskih, socialnih in gospodarskih standardov za industrijo gojenih rib. Ustanovljen bo svetovalni svet za ribogojstvo, ki bo pristojen za svetovanje o sektorskih vprašanjih. Pri razvoju ribogojstva je očitna razsežnost EU: strateške odločitve na nacionalni ravni lahko vplivajo na razvoj ribogojstva v sosednjih državah članicah.

Izboljšanje znanstvene baze

Zanesljive in posodobljene informacije o stanju morskih virov so bistvene za sprejemanje razumnih odločitev o upravljanju ter za učinkovito izvajanje reformirane skupne ribiške politike. Predlog vsebuje osnovna pravila in obveznosti za države članice glede zbiranja, upravljanja in razširjanja podatkov ter določbe glede dostopa Komisije. Države članice bodo zadolžene za zbiranje, hranjenje in razširjanje znanstvenih podatkov o ribjih staležih in vplivu ribolova na ravni morskega bazena. Za usklajevanje te dejavnosti bodo oblikovani nacionalni raziskovalni programi.

Decentralizirano upravljanje

Komisija v svojem predlogu pojasnjuje vloge in obveznosti vseh zainteresiranih strani ter želi sprejemanje odločitev približati akterjem na terenu. Mikroupravljanja iz Bruslja bo konec: zakonodajalci EU bodo pripravili le splošen okvir ter določili osnovna načela, splošne cilje, kazalnike uspešnosti in časovni razpored. Nato bodo države članice same odločile, katere ukrepe bodo sprejele za izvajanje navedenega okvira, ter bodo sodelovale na regionalni ravni. Predlog vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da bodo zadevne države članice sprejemale učinkovite in med seboj združljive ukrepe. Vsebuje tudi nadomestni mehanizem, ki bo Komisiji omogočil ukrepanje, če države članice ne bi mogle skleniti soglasja ali če se ugotovi, da se cilji ne dosegajo.

Nova tržna politika – okrepitev sektorja in povečanje ozaveščenosti potrošnikov

Predstavljen sveženj ukrepov vsebuje predlog za novo tržno politiko, katere cilj je zagotoviti, da bi skupna ureditev trgov za ribiške proizvode prispevala k doseganju ciljev nove ribiške politike. Cilj predloga je okrepiti konkurenčnost industrije EU, povečati preglednost trgov ter zagotoviti enake pogoje za vse proizvode, ki se tržijo v Uniji.

Poleg tega vključuje posodobitev intervencijskega mehanizma, saj sedanji sistem porabe javnih sredstev za uničevanje rib ni več upravičen. Mehanizem bo nadomeščen s poenostavljenim mehanizmom za shranjevanje, ki bo organizacijam proizvajalcev omogočil, da nakupijo ribiške proizvode, ko se cene spustijo na določeno raven, ter jih shranijo, da bi jih pozneje dali na trg. Tako se bo povečala stabilnost trga.

Organizacije proizvajalcev bodo prav tako imele večjo vlogo pri skupnem upravljanju, spremljanju in nadzoru. Boljše trženje ribiških in ribogojnih proizvodov bo prispevalo k zmanjšanju odpadkov, poleg tega pa bo proizvajalcem omogočilo povratne informacije trga.

Novi standardi glede označevanja, kakovosti in sledljivosti proizvodov bodo potrošnikom omogočili jasnejše informacije in jim pomagali, da podprejo trajnostno ribištvo. Nekatere informacije pri označevanju bodo obvezne, npr. da se omogoči razlikovanje med ribiškimi in ribogojnimi proizvodi, druge pa bodo lahko dodane prostovoljno.

Sodoben in prilagojen finančni instrument

Dodeljena bo finančna pomoč za podporo ciljev nove ribiške politike glede trajnosti. Finančna pomoč bo pogojena z izpolnjevanjem predpisov. To načelo bo veljalo tako za države članice kot za gospodarske subjekte.

Neizpolnjevanje predpisov bo lahko za države članice pomenilo prekinitev, ukinitev ali popravek finančne pomoči Unije. Za gospodarske subjekte pa bodo hude kršitve predpisov lahko privedle do prepovedi dostopa do finančne pomoči ali do zmanjšanja sredstev. Poleg tega predlog vključuje še obveznost za države članice, da pri dodeljevanju finančne pomoči upoštevajo vedenje (zlasti odsotnost hudih kršitev) gospodarskih subjektov v nedavni preteklosti.

Pozneje v letu 2011 bo predložen predlog za nov finančni instrument, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020. V okviru večletnega finančnega okvira je Komisija za ta sklad predlagala proračun v višini 6,7 milijarde EUR.

Mednarodna odgovornost

Skoraj 85 % svetovnih staležev rib, za katere so na voljo informacije, se po poročilih organizacije FAO v celoti ali preveč izkorišča. EU je največji svetovni uvoznik ribiških proizvodov glede na vrednost, zato mora ukrepati tako doma kot v tujini. Zunanja ribiška politika mora biti umeščena v skupno ribiško politiko. Zato se bo EU v mednarodnih in regionalnih organizacijah zavzemala za načelo trajnosti, ohranjanje ribjih staležev in biotsko raznovrstnost morskega okolja. Sklepala bo zveze ter sprejela ukrepe s svojimi ključnimi partnerji za boj proti nezakonitemu ribolovu in zmanjšanje presežne zmogljivosti.

V dvostranskih sporazumih z državami, ki niso članice EU, bo spodbujala trajnost, dobro upravljanje ter načela demokracije, človekovih pravic in pravne države. Sporazumi o trajnostnem ribištvu (Sustainable Fisheries Agreements – SFAs) bodo nadomestili sedanje sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju (Fisheries Partnership Agreements – FPAs) in zagotovili, da bo izkoriščanje ribiških virov temeljilo na razumnih znanstvenih mnenjih in bo usmerjeno le v presežne vire, ki jih država partnerica ne more ali noče izkoristiti. Na podlagi sporazumov o trajnostnem ribištvu bodo države partnerice prejele nadomestilo za zagotovitev dostopa do svojih ribolovnih virov ter finančno pomoč za izvajanje trajnostne ribiške politike.

Ali prenovljena politika vključuje nove predpise glede nadzora in izvrševanja ?

Predlog je v skladu z novim sistemom EU za nadzor, ki se uporablja od leta 20103 , ter vključuje osnovne sestavne dele mehanizma za nadzor in izvrševanje, katerega cilj je zagotovitev skladnosti s predpisi skupne ribiške politike. Glede na uvedbo obveznega iztovarjanja ulova, da se preprečijo zavržki, Komisija predlaga obveznost spremljanja in nadzora, zlasti glede izčrpnosti ribiške dokumentacije. Poleg tega predlaga pilotne projekte o novih tehnologijah za nadzor ribištva, ki spodbujajo trajnostni ribolov.

Kdaj bo reforma začela veljati?

Novi predpisi bodo začeli veljati, potem ko bosta Svet ministrov in Evropski parlament glasovala o predlogih. Izvajanje reforme bo postopno, saj se mora sektor prilagoditi, da bo lahko dosegal želene rezultate. Vendar je reforma povezana z jasnimi roki. Ciljni datum sprejetja in začetka veljave je 1. 1. 2013.

Glej tudi: IP/11/873

1 :

Ocena učinka, ki je priložena predlogu Komisije za uredbo o skupni ribiški politiki.

2 :

Ocena učinka, ki je priložena predlogu Komisije za uredbo o skupni ribiški politiki.

3 :

Uredbi Sveta št. 1005/2008 in št. 1224/2009.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website