Navigation path

Left navigation

Additional tools

Uredba o informacijah o živilih: vprašanja in odgovori

European Commission - MEMO/11/481   06/07/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/481

Bruselj, 6. julija 2011

Uredba o informacijah o živilih: vprašanja in odgovori

Kako naj najstnik, alergičen na oreške, ve, kaj lahko poje, ko je zunaj s prijatelji? Kako lahko ženska, ki želi zmanjšati količino soli v svoji prehrani, ve, kateri prigrizek je zanjo najprimernejši? In kako lahko potrošniki vedo, od kod izvira meso, ki so ga pravkar kupili? Sem pri nakupovanju hrane prek spleta ali kataloga lahko prepričan, da imam dostop do enakih informacij o živilih kot v trgovini? Bomo zlahka našli in uspeli prebrati pomembne informacije na etiketah na živilih?

S takšnimi vprašanji se vsakodnevno srečujemo sami ali nam o njih govorijo sorodniki, prijatelji in znanci. Namen pravkar sprejete uredbe EU je z vrsto novih pravil o označevanju živil zagotoviti odgovore in rešitve. Ko bo ta uredba začela veljati, bodo morale biti na primer informacije o nekaterih snoveh, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost, kot so oreški ali mleko, zagotovljene tako na predpakiranih živilih kot tudi živilih, ki niso vnaprej pakirana, ter živilih, ki se prodajajo v restavracijah in barih. Na predpakiranih živilih bodo glavni alergeni vidno označeni na seznamu sestavin. Uredba prav tako zahteva, da se na večini predelanih živil navedejo določene informacije o hranilni vrednosti. Obvezno bo tudi označevanje porekla za predpakirano svinjsko, ovčje in kozje meso ter perutnino. Potrošnikom, ki bodo želeli živila kupiti prek spleta ali kako drugače na daljavo, bodo še pred nakupom zagotovljene pomembne informacije o živilih. Ko bo nova zakonodaja stopila v veljavo, bodo potrošniki tudi zlahka prebrali etikete na živilih, ne da bi pri tem potrebovali povečevalno steklo.

Zakaj je bila zakonodaja o označevanju živil spremenjena?

Sedanja zakonodaja o splošnem označevanju živil je bila sprejeta leta 1978, pravila o označevanju hranilne vrednosti pa leta 1990. Zahteve potrošnikov in tržne prakse so se od takrat precej spremenile. Potrošniki v EU želijo biti pri nakupovanju živil bolje obveščeni in imeti na voljo enostavnejše, čitljive, razumljive in nezavajajoče etikete. Nova zakonodaja, ki je nastajala več kot tri leta, jim bo pomagala sprejemati ozaveščene odločitve o živilih, ki jih kupujejo, in bi lahko prispevala k boljšim izbiram glede življenjskega stila.

Kaj bodo ta nova pravila pomenila zame?

Nova zakonodaja določa osnovna načela glede označevanja živil. Prinaša nova pravila glede čitljivosti informacij in hkrati krepi pravila, namenjena preprečevanju zavajajočih praks. Tako naj bi vam pomagala pri najboljši izbiri glede na vaše potrebe, in sicer na več praktičnih načinov. Nekaj zahtev po dodatnih informacijah se na primer nanaša na snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost. Nove so tudi zahteve glede navajanja informacij o vsebnosti hranil v živilih. Z novimi pravili o označevanju mesa bodo potrošniki obveščeni o poreklu svežega svinjskega, ovčjega in kozjega mesa ter perutnine. Poleg tega bodo morali biti na seznamu sestavin navedeni tudi proizvedeni nanomateriali.

Čemu navajati informacije, če jih ni mogoče prebrati?

Tu gre dejansko za splošen problem. In prav to je tudi eno glavnih vprašanj, ki jih obravnava nova zakonodaja. Določa namreč najmanjšo dovoljeno velikost črk za obvezne informacije, dodatne informacije (npr. slogani ali druge navedbe) pa ne smejo biti navedene tako, da bi negativno vplivale na predstavitev obveznih informacij. V prihodnosti bodo določena tudi dodatna pravila glede čitljivosti.

Želim jesti zdravo. Mi bodo nova pravila pri tem v pomoč?

Seveda. Informacije o nekaterih pomembnih hranilnih vrednostih predelanih živil – npr. energijska vrednost, maščobe, nasičene maščobe, ogljikovi hidrati, sladkorji, beljakovine in sol – bodo namreč obvezne. Tako boste lahko živila pred nakupom primerjali in izbrali tista, ki ustrezajo vašim osebnim potrebam. Informacije o nekaterih hranilih bodo lahko navedene tudi na sprednji strani embalaže, kar bo olajšalo primerjavo proizvodov med nakupovanjem. Ta nova pravila pomenijo velik korak naprej in Komisija bo čez nekaj časa ponovno preučila razmere.

Kako so upoštevane potrebe po informacijah ljudi z alergijami?

Nova zakonodaja krepi obstoječe določbe glede navajanja informacij o nekaterih snoveh, ki povzročajo alergijske reakcije ali preobčutljivost. Namen je informirati potrošnike z alergijami in zaščititi njihovo zdravje, ko uživajo predpakirana in nepredpakirana živila ali ko jedo zunaj. Živilska podjetja bodo morala take informacije navesti na vseh živilih, način navajanja pa bodo lahko določili nacionalni organi.

Kako lahko dobim pomembne informacije o živilih, če živila kupujem prek spleta ali kataloga?

Nova zakonodaja jasno določa, da mora biti pri prodaji živil na daljavo večina obveznih informacij, ki so navedene na etiketi, na voljo pred zaključkom nakupa. Te informacije morajo biti navedene na mediju prodaje na daljavo (spletna stran ali katalog) ali na drug ustrezen način. Ta zahteva v celoti upošteva načine dobavljanja živil potrošnikom.

Bom z novimi pravili bolje obveščen o poreklu živil, ki jih kupujem?

Označevanje porekla bo obvezno za sveže ovčje, kozje in svinjsko meso ter perutnino. Nova pravila na splošno ohranjajo sedanji pristop, po katerem je označevanje države izvora ali kraja porekla na živilih prostovoljno, razen če bi z odsotnostjo teh informacij lahko zavajali potrošnike. To označevanje bo uvedeno po sprejetju izvedbenih pravil, ki bodo določila način navajanja informacij, vključno s tem, ali naj bo izvor izražen z državo članico ali EU ter na kateri življenjski cikel živali naj se nanaša (kraj rojstva, vzreje ali zakola). Izvedbena pravila bodo morala biti sprejeta v dveh letih.

Poleg tega uredba določa nekatera merila za proizvajalce, ki želijo te informacije o poreklu svojih proizvodov navesti prostovoljno. V takih primerih mora biti skladno z mednarodnimi standardi (tj. Svetovna trgovinska organizacija in Codex Alimentarius) država izvora določena v skladu s carinskim zakonikom Unije. Državo izvora ali kraj porekla glavnih sestavin je treba navesti tudi, če so te drugačnega porekla kot končni proizvod. Na primer, maslo, pinjeno v Belgiji iz danskega mleka, bi lahko imelo oznako „proizvedeno v Belgiji iz danskega mleka“. Navedena pravila bodo potrošnike zaščitila pred zavajajočimi navedbami porekla in zagotovila enake konkurenčne pogoje za živilska podjetja.

Kako naj vem, ali jem „avtentično“ ali „ponarejeno“ hrano?

Ponarejanje hrane in pijače je velik problem. Pojavlja se v različnih oblikah, kot so na primer slabšanje kakovosti proizvoda z razredčevanjem ali nadomeščanjem sestavin s sestavinami nižje kakovosti ali navedba napačnega porekla proizvoda.

V skladu z novimi pravili bodo morale biti na živilih, ki niso točno to, kar izgledajo, navedene ustrezne informacije, ki bodo preprečile, da bi bili potrošniki z opisom ali izgledom proizvoda zavedeni. Če bodo nekatere sestavine, ki jih običajno vsebuje živilo, nadomeščene z drugimi, bodo morale biti nadomestne sestavine vidno označene na seznamu sestavin in tudi na embalaži. Na proizvodih iz mesa in rib bodo morale biti vidno navedene informacije o prisotnosti dodane vode in kakršnih koli dodanih beljakovin različnega živalskega izvora. Poleg tega bodo morala takšna živila, kadar bodo dajala vtis, da so narejena iz enega samega kosa mesa ali ribe, čeprav so sestavljena iz več različnih kosov, nositi oznako „sestavljeno meso“ ali „sestavljena riba“.

Kar zadeva nakazovanje ali navajanje napačnega porekla živil, nova pravila določajo merila, ki bodo zagotovila, da prostovoljno označevanje porekla ne zavaja potrošnikov. Proizvajalci, ki navedejo poreklo, morajo zagotoviti tudi druge informacije, da potrošniki vedo, od kod dejansko izvira značilna sestavina živila, in ne samo navesti zadnjo državo, kjer je bilo živilo predelano.

Zakaj uredba ne vključuje vina in vseh alkoholnih pijač? To ne pomaga zaščititi otrok in mladih pred t. i. alkopop in drugimi alkoholnimi pijačami.

Alkoholne pijače niso izključene iz področja uporabe uredbe. Zanje samo začasno ne veljajo zahteve glede navajanja seznama sestavin in informacij o hranilni vrednosti. Vendar bo Komisija v treh letih po začetku veljavnosti novih pravil posebej preučila to področje in po potrebi predlagala spremembe pravil.

Kaj je še treba storiti?

Komisija bo pripravila posebna pravila o obveznem označevanju porekla mesa in pojasnila, kako se bodo uporabljala nova pravila o prostovoljnem označevanju porekla. To naj bi bilo predvidoma narejeno v naslednjih dveh letih.

Kdaj bo ta uredba začela veljati?

Nove zahteve glede označevanja bodo začele veljati tri leta po uradnem sprejetju uredbe. Obvezno navajanje hranilne vrednosti se bo začelo uporabljati pet let po uradnem sprejetju uredbe, vendar pa bo po treh letih moralo upoštevati nova pravila.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website