Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/469

Bruselj, 29. junija 2011

Denar za prave namene – kako sredstva proračuna EU prinašajo dodano vrednost državljanom

S sredstvi proračuna Evropske unije se v življenja njenih 500 milijonov državljanov vnaša pomembno dodano vrednost. Proračun je sicer majhen (okoli 1 % bruto nacionalnega dohodka držav EU), vendar se z njim dosegajo konkretni rezultati na različnih področjih, na katerih je mogoče s financiranjem na ravni EU (glede na vložek) iztržiti več. V tem obvestilu je za ilustracijo resničnih koristi sedanjega proračuna EU navedena vrsta primerov.

Kazalo

1. Spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest 2

Povezovanje Evrope: energetika 2

Povezovanje Evrope: promet 4

Povezovanje Evrope: telekomunikacije in IKT 6

Vlaganje v prebivalce Evrope: raziskave 7

Vlaganje v prebivalce Evrope: zaposlovanje in socialne zadeve 10

Vlaganje v prebivalce Evrope: izobraževanje 12

Vlaganje v evropske regije: kohezijska politika 13

2. Evropa, varna za državljane 15

Varnejše meje 15

Varnejša hrana: kmetijstvo, ribištvo in zdravje 18

Varnejše okolje: podnebni ukrepi in okolje 20

Varnejši državljani 23

3. Evropa naj ima v svetu enoten glas 24

Trgovina 24

Širitvena in sosedska politika 25

Zunanje delovanje 26

Razvojna politika 28

Humanitarna pomoč in odzivanje na krize 29

4. Zaposleni v evropskih institucijah – dobro porabljen denar 30

  • Spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest

Ali ste se že kdaj vprašali, zakaj mora vaš hitri vlak nenadoma upočasniti z 200 km/h na 90 km/h, samo zato, ker je ravno prečkal mejo v Evropski uniji? Zakaj je včasih pretok plina le enosmerni, državljane in podjetja pa se v plinski krizi pusti zmrzovati? Ali zakaj še vedno ni preprosto študirati v tujini ali dobiti priznanje poklicnih kvalifikacij v drugi državi članici? Sredstva proračuna EU lahko pomagajo pri iskanju rešitev in pri polnjenju teh nenehnih vrzeli in sproščanju ozkih grl. Z njimi je mogoče spodbuditi rast in ustvariti delovna mesta prek povezovanja Evrope, vlaganja v prebivalce Evrope in vlaganja v evropske regije.

Povezovanje Evrope: energetika

Razvoj energetske infrastrukture Evropske unije je v središču strategije Evropa 2020 in cilj Evrope, ki gospodarno izkorišča vire. Dokončanje omrežij, zapolnitev vrzeli ter odprava ozkih grl in energetskih otokov so nujno potrebni za razvoj notranjega trga za energijo, varnost preskrbe in prenos energije iz obnovljivih virov. Pomembno je, da se lahko državljani in podjetja zanašajo na stalno razpoložljivost plina in elektrike po pravičnih cenah. Delež sredstev EU je sicer navadno precej majhen, vendar pomeni vzvod za druge javne in zasebne naložbe. V primeru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva iz leta 2009 je bilo ocenjeno, da bo učinek finančnega vzvoda približno 10-kraten.

Podvojitev zmogljivosti prenosa med Francijo in Španijo: EU je prispevala tretjino stroškov naložbe v skupni vrednosti 700 milijonov evrov za praktično podvojitev zmogljivosti obstoječega električnega voda na 2 800 MW. Španija in Francija se nista uspeli sporazumeti o samostojni naložbi. Projekt državama preprosto ne bi prinesel dovolj koristi glede na potrebni vložek. EU je posredovala, ker lahko pričakovane koristi presegajo območje teh dveh držav. S tem, ko Španija izboljšuje povezave s preostalo Evropo, bodo na primer državljani in podjetja v Nemčiji, Belgiji, Združenem kraljestvu in Italiji v prihodnje lahko sprejemali elektriko, ki bo proizvedena iz obnovljivih virov energije (sončni kolektorji in vetrna energija) v Španiji. Posledično se bo v Evropi uporabljalo več obnovljive energije, kar je dobro za podnebje. To pomeni tudi, da bo obnovljiva energija potrošnikom in podjetjem dobavljena po pravičnih cenah, saj je proizvodnja sončne energije v Španiji zaradi več sončnih dni cenejša kot v Severni Evropi. Brez te povezave pa Španija ne bi mogla izvoziti vse svoje sončne in vetrne elektrike.

Sprememba smeri pretoka plina: EU sofinancira nadgradnjo plinskega vozlišča Baumgarten v Avstriji in namestitev kompresorjev, s katerimi bo mogoče prenašati plin iz Nemčije prek Avstrije na Slovaško, Madžarsko, v Slovenijo in na Hrvaško. EU bo z zagotovitvijo 50 % skupnega zneska naložbe v vrednosti 13,4 milijona evrov do leta 2012 povečala zanesljivost preskrbe na Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji in na Hrvaškem. V primeru plinske krize bi lahko tem državam plin dobavljala Nemčija. To ni bilo mogoče med rusko-ukrajinsko plinsko krizo leta 2009, saj je bil po obstoječih plinovodih mogoč le prenos plina od vzhoda proti zahodu, ne pa tudi v obratno smer. Brez sredstev EU vozlišče sploh ne bi bilo nadgrajeno, saj Avstrija ni imela spodbude za vlaganje v projekte, ki koristijo le odjemalcem v drugih državah.

Nov plinovod od Alžirije do Italije: EU sofinancira 3 % (120 milijonov evrov) stroškov novega plinovoda, ki ne bo le povezal rezerve plina v Alžiriji z Italijo, temveč se bo s tem povečala tudi zanesljivost preskrbe v državah, kot so Slovaška, Češka, Madžarska, Romunija in Slovenija.

Prvi povezovalni vod med vzhodom in zahodom med Irsko in Združenim kraljestvom: s sredstvi EU v višini 110 milijonov evrov je bilo mogoče pridobiti posojilo EIB v višini 300 milijonov evrov in ugodne posojilne pogoje pri drugih bankah. Financiranje EU je pomenilo potrditev projekta in je poudarilo politični pomen povezave energetskih otokov EU s širšim evropskim električnim omrežjem. Irska ima zmogljivost za proizvodnjo velikih količin elektrike iz obnovljive vetrne energije. Presežek lahko po povezovalnem vodu izvozi v Združeno kraljestvo. Brez spodbude financiranja EU projekt ne bil izveden. Dokončan bo leta 2012.

Električni povezovalni vod Estlink-2 med Finsko in Estonijo: marca 2010 je Komisija odobrila sredstva v višini 100 milijonov evrov za gradnjo sistema električnih vodov Estlink-2 z zmogljivostjo 650 megavatov med Estonijo in Finsko, ki naj bi začel obratovati do leta 2014. Povezava Estlink-2 je največja naložba v estonsko električno omrežje v zgodovini in je po ocenah skupno stala 320 milijonov evrov. Projekt skupaj gradita estonski in finski sistemski operater prenosnega omrežja za električno energijo. Precej bo prispeval k nadaljnji povezavi baltskega in nordijskega energetskega trga, saj bo potrojil zmogljivost prenosa med obema državama. Prav tako bo povečal zanesljivost preskrbe z električno energijo v baltskih državah.

Povezovanje Evrope: promet

Cilj prometne politike EU je vzpostaviti prometno infrastrukturo in prometne povezave v podporo enotnemu trgu, da se zagotovi prost pretok blaga in ljudi ter spodbudi rast, ustvarjanje delovnih mest in poveča konkurenčnost EU. V preteklosti so se evropski prevozni sistemi razvijali zlasti ob nacionalnih trasah. Zaradi tega so bile prometne povezave na mejah ali ob ključnih koridorjih zelo slabe, ali jih sploh ni bilo. Slabe prometne povezave ovirajo gospodarsko rast. Po drugi strani, se za vsak milijon iz sklada TEN-T, porabljen na Evropski ravni, sprosti 5 milijonov naložb vlad držav članic. In za vsak milijon se sprosti 20 milijonov iz zasebnega sektorja. Ocenjuje se, da bi odprava 20–25 večjih ozkih grl in vzpostavitev osrednjega evropskega prometnega omrežja v obdobju 2014–2020 močno vplivalo na gospodarsko rast in potencialno ustvarilo do 2,9 milijona novih delovnih mest. Že danes pa se soočamo z novim izzivom – interoperabilnostjo. Povedano preprosto, nacionalna strojna oprema (širine železniških tirov, sistemi varnostnih spričeval, sistemi elektrifikacije, sistemi železniške signalizacije itd.) niso skladni. Letala morajo kontaktirati različne kontrolorje zračnega prometa v vsaki državi, ki jo prečkajo. Te tehnične ovire povzročajo podvajanja in zamude, kar je zelo drago in neučinkovito. Od 1970-ih let smo si v okviru evropske prometne politike prizadevali, da bi vzpostavili ključne povezave ter odpravili mnoga ozka grla in ovire, ki preprečujejo prost pretok blaga in ljudi. Rezultati so bili zelo spodbudni.

Liberalizacija zračnega prometa v EU je resnično spremenila podobo zračnega prometa. Pojav nizkocenovnih letalskih prevoznikov ne bi bil mogoč, če EU v 1990-ih ne bi začela odpirati svojih trgov. V EU zdaj posluje 20 nizkocenovnih letalskih prevoznikov, ki predstavljajo 40,2 % notranjega trga EU. Leta 1990 ni bilo še nobenega. Liberalizacija zračnega prometa je milijonom potrošnikov omogočila dostop do veliko večje izbire letalskih prog po precej bolj konkurenčnih cenah. Z liberalizacijo se je tudi dramatično povečalo število letalskih potnikov in novih prog. Število rednih letalskih prevoznikov je naraslo s 135 na 152, povprečno število letalskih prog v Uniji pa se je povečalo za 140 % s 1 680 na 4 000 med letoma 1992 in 2010. Hkrati se je zaostrila konkurenca: število prog z več kot dvema konkurentoma je naraslo za 415 % s 93 na 479 (Vir: Official Airline Guide). Število potnikov v EU se je povečalo s 367 milijonov v letu 2000 na 480 milijonov v letu 2009.

Gradnja manjkajočih povezav, nadgradnja infrastrukture: Sredstva EU so se uporabila za delno financiranje (in spodbuditev obsežnih naložb iz držav članic) gradnje manjkajočih povezav in nadgraditve odsekov bistvenih prometnih koridorjev. Posamezne države članice same najverjetneje ne bi zgradile teh manjkajočih povezav, vsaj ne brez evropske pomoči, in včasih koordinacije med več državami članicami.

Malmö – Köbenhavn: Most Øresund je najdaljši kombinirani cestni in železniški most v Evropi. Za promet je bil odprt 1. julija 2000. Projekt je stal 2,7 milijarde evrov. Proračun ni bil prekoračen. Iz proračuna EU je bilo izplačanih 127 milijonov evrov. Razvoj železniškega prometa je bil hiter. Od leta 2001 je narasel za 230 %. V letu 2009 je obsegal 11,2 milijona potnikov. V istem letu je most Øresund prečkalo 7 milijonov vozil. Zaradi te povezave vse več podjetij opravlja svoje dejavnosti na drugi strani ožine Øresund. Najuspešnejša primera sodelovanja sta univerza Øresund in znanstvena regija Øresund. Povezava prek ožine Øresund dokazuje, kako zelo pomembna je infrastruktura za delovanje notranjega trga.

Železniška os za visoke hitrosti Pariz-Bruselj/Bruselj-Köln-Amsterdam-London: prvo evropsko čezmejno železniško omrežje za visoke hitrosti, ki povezuje Pariz, Bruselj, Köln, Amsterdam in London je bila dokončana leta 2007. S tem se je precej skrajšal potovalni čas med temi petimi državami, potniki pa imajo tako na razpolago resnično alternativo zračnemu in cestnemu prometu. Potovalni čas se je več kot prepolovil (npr. z več kot 3 ur na 1 uro in 22 minut na relaciji Pariz–Bruselj ter z več kot 5 ur na 1 uro in 50 minut na relaciji London–Bruselj). V mnogih primerih je nova železniška proga za visoke hitrosti v celoti prevzela mesto tradicionalnih zračnih prog. Projekt je povzročil ogromen premik prevoznega načina z zračnega in cestnega na železniški. Število potnikov na vlakih Eurostar in Thalys se je povečalo s 6,5 milijona v letu 1995 na 15,3 milijona v letu 2009. Letalski prevozniki ne ponujajo več storitev na progi Pariz–Bruselj, saj je potovanje z vlakom vzame manj časa kot z letalom. S programom EU TEN-T se je zagotovilo 720 milijonov evrov sredstev, medtem ko je posojilo EIB znašalo 1,8 milijarde evrov od skupnih stroškov projekta v višini 17,3 milijarde evrov.

Enotno evropsko nebo

Obstaja tveganje zasičenja evropskega neba in letališč. Brez obsežnih naložb za podporo vzpostavitve evropskega sistema za upravljanje letalskega prometa (enotno evropsko nebo), bodo naša letališča prenatrpana. Konkretno bo do leta 2030 19 letališč delovalo s polno zmogljivostjo po osem ur na dan, vsak dan v letu, kar zadeva 50 % vseh letov ob odhodu ali prihodu ali v obeh primerih. Leta 2007 je le 5 letališč delovalo s polno ali skoraj polno zmogljivostjo, kar je zadevalo 17 % letov. Vendar Evropa s tem ne bi samo zavrnila velikega deleža potencialnega povpraševanja, ampak bi bila tudi dovzetna za redne zamude in odpovedi letov kot še nikoli prej. Če ničesar ne spremenimo, se bodo do leta 2050 stroški zgostitev povišali za okoli 50 %. Glavna težava je zastarelost sistema za upravljanje letalskega prometa. Osnovne tehnologije, ki jih uporabljamo, so iz 1950-ih let. Rešitev smo poiskali v Evropi in jo poimenovali SESAR. To je skupna pobuda Evropske komisije, Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) in letalskega sektorja, katere namen je a) potrojitev zmogljivosti zračnega prostora, b) desetkratno izboljšanje varnosti, c) zmanjšanje vpliva na okolje za 10 %, d) znižanje stroškov upravljanja zračnega prometa za 50 % ter e) skrajšanje potovalnega časa potnikov za 10 % in zmanjšanje obsega odpovedi letov za 50 %.

http://www.youtube.com/watch?v=k-2G_vxso9g.

Električni avtomobili se razvijajo in uvajajo na trg. Vendar moramo uveljaviti skupne osnovne standarde za električne napajalne postaje po EU, sicer boste prečkali mejo med Francijo in Nemčijo, ne da bi imeli možnost napolniti avtomobil. To delo se je že začelo. 42 partnerjev iz panoge (energetski sektor, proizvajalci električnih vozil, občine ter univerze in raziskovalni inštituti) se je združilo, da bi oblikovali in predstavili splošno sprejet in uporabnikom prijazen okvir za napajalno infrastrukturo. Projektu „Green eMotion“ je skupno namenjenih 41,8 milijona evrov, Evropska Komisija pa bo vanj vložila 24,2 milijona evrov. V okviru projekta Green eMotion bodo združene že začete regionalne in nacionalne pobude na področju elektromobilnosti, kar bo okrepilo rezultate. S primerjavo različnih tehnoloških pristopov pa bo mogoče spodbuditi razvoj najboljših rešitev za evropski trg.

Povezovanje Evrope: telekomunikacije in IKT

Nižje cene, večja izbira kakovostnih storitev: evropski potrošniki in podjetja imajo zdaj širšo izbiro kakovostnih telefonskih storitev po bistveno nižjih cenah. To je neposreden rezultat liberalizacije telekomunikacijskih trgov EU in posledičnega povečanja konkurence. Stranke se zdaj lahko odločajo med več telekomunikacijskimi operaterji in imajo pravico do menjave operaterja v enem delovnem dnevu (pri čemer lahko obdržijo isto telefonsko številko). Zato so se stroški nacionalnih fiksnih telefonskih klicev od leta 1998 znižali za več kot 60 %. Cene mobilne telefonije so se med letoma 2006 in 2010 znižale vsaj za 30 %.

Mobilno gostovanje: zaradi zakonodajnih predlogov Komisije, ki uvajajo omejitve cen, so se stroški telefonskih klicev med gostovanjem v EU od leta 2005 znižali za 73 %. Te omejitve so se vsako leto še zniževale, zadnje znižanje pa bo 1. julija 2011. Poleg tega potrošniki in poslovneži niso več izpostavljeni nepričakovano visokim računom za prenos podatkov prek mobilnih omrežij, saj so mesečni računi prenosa podatkov omejeni na 50 evrov, razen če se potrošnik izrecno ne dogovori drugače. Komisija želi doseči, da bi se tarife gostovanja in nacionalnih klicev do leta 2015 izenačile. Komisija bo zato julija 2011 predlagala nova pravila za gostovanje, ki naj bi se uporabljala od 1. julija 2012.

Enotni digitalni trg: Evropska komisija si skupaj z državami članicami prizadeva za vzpostavitev enotnega trga digitalnih vsebin. Evropska podjetja, ki poslujejo prek spleta, so lahko uspešna le v okolju brez meja, vendar je Evropa trenutno sestavljanka nacionalnih spletnih trgov. Evropski potrošniki torej ne uživajo koristi enotnega digitalnega trga. 60 % poskusov čezmejnih spletnih nakupov ne uspe. Le 8 % tistih, ki uporabljajo storitve spletnega nakupovanja v EU, kupi blago iz druge države. Potrošniki pogosto ne morejo zakonito prenesti glasbe iz druge države EU. Če Evropi ne uspe uveljaviti enotnega digitalnega trga, jo to lahko stane njene konkurenčne prednosti v naslednjih 10 letih. Da pa se to ne bi zgodilo, si Komisija prizadeva za odpravo razdrobljenosti enotnega trga in njegovo okrepitev.

Ultrahitre internetne povezave: splošno razširjen ultrahitri internetni dostop po konkurenčnih cenah je „digitalni kisik“, ki ga Evropa potrebuje za rast in razcvet. EU si je zato zastavila cilj, da do leta 2013 vsi Evropejci dobijo dostop do osnovne širokopasovne povezave, prizadeva pa si zagotoviti, da bodo do leta 2020 (i) vsi Evropejci imeli dostop do precej večjih hitrosti interneta, ki bi presegale 30 Mb/s, in (ii) bodo v 50 ali več odstotkih evropskih gospodinjstev naročeni na internetne povezave hitrosti nad 100 Mb/s.

Mobilni telefoni in širokopasovna omrežja: 3G in 4G: s pomočjo financiranja EU je evropska industrija postala vodilna v svetu na področju mobilne in brezžične tehnologije in standardov. Evropski standard 3G uporablja več kot 600 milijonov mobilnih telefonov po svetu. Pred 10–15 leti je EU vložila 120 milijonov evrov, kar je omogočilo razcvet 250 milijard vrednega trga izdelkov in storitev za telekomunikacijsko opremo 3G, ki ga imamo danes. Prav tako se je s sredstvi EU podprlo raziskovalce, ki so razvili prvo zasnovo za infrastrukturo mobilnega omrežja na osnovi 4G. 4G je najnovejša brezžična tehnologija, ki omogoča hitrosti internetnih povezav za mobilnike, ki 10-krat presegajo sedanja mobilna omrežja 3G. S tehnologijo 4G bodo zagotovljene potrebne hitrosti za izpolnitev povpraševanja v naslednjih 100 letih po storitvah, ki zahtevajo vse zmogljivejše širokopasovne povezave, ob hkratnem spodbujanju gospodarske rasti. Po ocenah bo imelo v letu 2016 okoli 500 milijonov uporabnikov korist od komunikacijskih omrežij 4G. Tržni analitiki pričakujejo, da bodo operaterji po vsem svetu do leta 2013 v opremo 4G vložili skoraj 6 milijard evrov.

Vlaganje v prebivalce Evrope: raziskave

Nekatere raziskave so zelo drage in morajo biti zelo obsežne, da bi bile resnično plodne. Pri tem je nujno iz vloženih sredstev iztržiti čim več. Ker se je mogoče z izvajanjem nekaterih raziskav skupno na ravni EU izogniti podvojitvam ter združevati obstoječe spretnosti in znanja, je mogoče doseči večjo dodano vrednost, kot bi jo bilo mogoče izključno z nacionalnimi sredstvi. Z enim evrom iz sredstev okvirnega programa EU se dodana vrednost panoge poveča za 7 do 14 evrov. Dolgoročni makroekonomski učinek sedanjega sedmega okvirnega programa (okoli 8 milijard evrov/leto) pomeni 900 000 delovnih mest, od tega 300 000 v raziskavah, dodatnih 0,96 odstotka BDP, dodatnih 1,57 odstotka izvoza in 0,88-odstotno zmanjšanje uvoza.

Le z združevanjem sredstev iz programov financiranja EU in z nadaljnjo koordinacijo nacionalnega financiranja lahko EU zbere kritično maso znanstvenih dognanj in raziskav, da bi prevzela pobudo pri spopadanju z največjimi izzivi v Evropi in svetu, danes in v prihodnosti. Ti izzivi vključujejo podnebne spremembe, energetske vire, zanesljivost preskrbe s hrano, gospodarno izkoriščanje virov, zdravje in staranje prebivalstva.

Napredek pri iskanju rešitev za te težave ne bo le neposredno izboljšal življenja milijonov Evropejcev, ampak bo Evropi zagotovil konkurenčno prednost v panogah prihodnosti ter pri razvoju proizvodov in storitev, ki jih bodo želele kupiti države, ki se spopadajo z istimi izzivi. S tem bo mogoče ustvariti trajnostna in kakovostna delovna mesta v Evropi.

Z evropsko pobudo za zelene avtomobile bo široka komercializacija električnih vozil v Evropi postala realnost. Ta pobuda, ki vključuje 51 raziskovalnih projektov, velike proizvajalce opreme, kot je Siemens, ter vodilne proizvajalce avtomobilov (Volkswagen in Renault) je uspešno združila prizadevanja pomembnih zainteresiranih strani. V okviru pobude se rešujejo vprašanja, kot so evropski standardi, omrežja za distribucijo električne energije, pametne informacijske in komunikacijske tehnologije, hitrejše napajanje, dolgotrajnejše baterije ter lažji in močnejši avtomobilski deli. Zaradi krčenja zalog nafte in vse večjega pritiska na proizvajalce avtomobilov, da proizvajajo okolju prijazna vozila, si številne države zadajajo ambiciozne cilje v zvezi z uvedbo električnih avtomobilov. Tako naj bi na primer na Kitajskem do leta 2020 električni avtomobili znašali kar 50 % vseh prodanih novih avtomobilov. Svetovni trg bo ogromen in Evropa mora biti na njem pomemben akter, saj lahko tehnologije, povezane z električnimi avtomobili, ustvarijo ogromne priložnosti za delovna mesta in rast. Naložba v evropsko pobudo za zelene avtomobile znaša 5 milijard evrov, od katerih 4 milijarde evrov prispeva Evropska investicijska banka, eno milijardo evrov pa znaša prispevek programa EU za raziskave. Evropa ima lahko vodilno vlogo v tem sektorju le s sodelovanjem, določitvijo skupnih standardov ter dosego dogovora o razvoju združljivih in dopolnilnih tehnologij.

Sredstva EU pomenijo vzvod za zasebne naložbe. Tak primer je Sklad EU za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki zagotavlja financiranje obsežnih in visoko tveganih tehnoloških projektov z velikimi potencialnimi gospodarskimi in socialnimi koristmi, pri katerem je obseg posojil 12-krat večji od prispevka EU, dodatni finančni vzvod za raziskave, razvoj in inovacije pa kar 30-krat večji.

Zaradi ciljne raziskave, ki jo je izvedel Skupni raziskovalni center Komisije in katere stroški so znašali približno milijon evrov, so se zmanjšali stroški testov za BSE, tako da so se lahko znižale neposredne subvencije ES, in sicer z 20 evrov na 7 evrov na test, kar pomeni 250 milijonov evrov prihrankov za proračun Skupnosti v obdobju 2002–2006.

Leta 2009 se je začela prva pilotna pobuda za povezovanje nacionalnih raziskovalnih programov in financiranja za spodbujanje raziskav nevrodegenerativnih bolezni, zlasti Alzheimerjeve, v kateri je doslej sodelovalo 23 držav. Z večjo usklajenostjo raziskovalnih dejavnosti v EU se bo Evropa uspešnejše spoprijemala z družbenimi izzivi, povezanimi s temi vprašanji.

Združevanje raziskovalnih virov in znanja je ključno, če želimo uspešno tekmovati z ZDA in Japonsko, ki imata veliko več prebivalcev ter s tem večje javne in zasebne proračune za raziskave in inovacije kot katera koli država članica EU. Tej tekmi so se priključila tudi gospodarstva v vzponu, ki nas hitro dohitevajo. Čeprav so se v obdobju med letoma 1995 in 2008 naložbe EU za raziskave realno povečale za 50 %, pa to povečanje znaša v ZDA 60 %, v štirih azijskih državah, ki najbolj temeljijo na znanju (Japonska, Južna Koreja, Singapur in Tajvan) pa kar 75 %. Rast naložb je še večja v ti. državah BRIS (Brazilija, Rusija, Indija in Južna Afrika), kjer znaša 145 %, ter na Kitajskem, kjer je kar 855-odstotna. Če bo Kitajska še naprej tako povečevala obseg odhodkov za R&R, bo Evropo na tem področju prehitela do leta 2014.

Vlaganje v prebivalce Evrope: zaposlovanje in socialne zadeve

Evropski socialni sklad vsako leto podpira 10 milijonov Evropejcev in dvema milijonoma pomaga najti delo. Vsak četrti človek, ki je med letoma 2000 in 2008 dobil delo, se je pred tem usposabljal s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada. Države članice s podporo na ravni EU uresničujejo nove naložbe v ljudi, ki jih sicer ne bi mogle. Evropski socialni sklad zagotavlja več sredstev manj razvitim državam in tako pomaga državam članicam, da veliko več investirajo v človeški kapital, ki je ključen, da te države dohitijo najuspešnejše. Poljska bo v obdobju 2007–2013 iz Evropskega socialnega sklada prejela 250 evrov na osebo, Danska pa le 50 evrov. Od leta 2000 so države članice prejela 80 milijard evrov pomoči iz Evropskega socialnega sklada, kar je približno 10 % skupnega proračuna Evropske unije. Tu je še več kot 40 milijard evrov iz nacionalnega in zasebnega sofinanciranja. V obdobju 2000-20081 je Evropski socialni sklad podpiral približno 76 milijonov ljudi in 1,7 milijona organizacij. Evropski socialni sklad vsako leto podpira 10 milijonov Evropejcev in dvema milijonoma državljanov pomaga najti delo. Skoraj četrtina državljanov, ki jim je ta pomoč zagotovljena, so mladi. Podpora je namenjena zlasti spodbujanju zaposlovanja, podjetništva in mobilnosti mladih ter ukrepom za zmanjšanje osipa v šolah in za višjo raven znanja in spretnosti (3,1 milijona od 11 milijonov v letu 2009).

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je imel od svojega začetka leta 2006 že 77 vlog iz 19 držav v višini skoraj 353 milijonov evrov, ki so zajemale pomoč za usposabljanje in iskanje zaposlitve za skoraj 750 000 evropskih delavcev, ki so izgubili službo. Sklad financira ukrepe, ki presegajo obveznosti podjetij po množičnih odpuščanjih delavcev. Leta 2009 je delo našlo več kot 40 % državljanov, ki so se usposabljali s podporo iz tega sklada.

Financiranje EU je z novim mikrofinančnim instrumentom PROGRESS vzvod za financiranje mednarodnih finančnih institucij, saj ta instrument razširja mikrofinanciranje na tvegane skupine ter razvija podjetništvo, socialno ekonomijo in mikropodjetja v celotni EU. Unija bo do konca leta 2013 (v obdobju 2010–2013) za mikrofinančni instrument prispevala 100 milijonov evrov. Komisija predvideva, da bi bil lahko prispevek Unije vzvod za mikrokredite v višini 500 milijonov evrov, če bi se uspele pritegniti druge mednarodne finančne institucije, na primer Evropski investicijski sklad.

Dodatna plačila predujmov, ki jih financira EU, kot odziv na gospodarsko krizo so leta 2009 zagotovila takojšnji denarni vložek v znesku 6,25 milijarde evrov (1,76 milijarde evrov za Evropski socialni sklad in 4,5 milijarde evrov za Evropski sklad za regionalni razvoj), tako da se je lahko takoj zagotovilo več denarja za prednostne projekte držav članic v pomoč MSP, sredstva pa so se preusmerila na najbolj ranljive.

V Nemčiji je zvezni program, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, omogočil, da so delavci s skrajšanim delovnim časom pridobili nove kvalifikacije.

Zadeva MG Rover (Velika Britanija)

Sveženj podpore, ki jo ponuja projekt „Better West Midlands“ v Združenem kraljestvu, zagotavlja storitve, prilagojene potrebam delodajalcev in posameznikov. Vključuje individualna svetovanja in podporo ter možnost pridobitve znanja in veščin ter usposabljanja. Sredstva iz Evropskega socialnega sklada so delavcem, ki jim je grozila odpoved ali so odpoved že dobili, omogočila več vrst podpore in usposabljanja, in to preden so dejansko prenehali delati. Namen teh ukrepov je bil kar najbolj povečati možnosti delavcev, da takoj začnejo delati drugje. Projekt bo zagotovil podporo približno 14 500 zaposlenim v podjetjih iz proizvodnega in drugih sektorjev v regiji West Midlands.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v Nemčiji podpira več kot 3 000 delavcev

Nemčija je za pomoč iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zaprosila junija 2007 po odpustu 3 300 delavcev, ko je tajvanski proizvajalec mobilnih telefonov BenQ v celoti prekinil financiranje svojih dveh hčerinskih podjetij v Nemčiji in s tem povzročil njuno plačilno nesposobnost. Podružnici sta imeli prostore v Münchnu (Bavarska) ter v Kamp-Lintfortu in Bocholtu (Severno Porenje-Vestfalija). 2 528 odpuščenih delavcev se je odločilo prestopiti v prehodno podjetje, da so lahko izkoristili možnosti ukrepov aktivne politike trga dela. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je omogočil podaljšanje obdobja 12-ih mesecev na 17 mesecev in kakovostnejše ukrepe podpore. Na koncu je bilo 1 879 (ali 74 %) upravičencev do sredstev iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ponovno vključenih na trg dela.

Vlaganje v prebivalce Evrope: izobraževanje

EU v izobraževanje, mladino, kulturo, kinematografijo in mobilnost raziskovalcev investira skupno 2,5 milijarde evrov, kar je 1,8 % celotnega proračuna EU. Ta razmeroma majhen delež proračuna prinaša znatne rezultate in precejšnjo dodano vrednost za države članice, ki nimajo primerljivih shem financiranja. Nadnacionalna mobilnost študentov in sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami (npr. univerzami, šolami itd.) sta učinkovitejša na ravni EU kot v okviru številnih različnih dvostranskih pobud. Sredstva, porabljena v okviru programov EU, so običajno izhodiščni kapital, ki privabi dodatno javno in zasebno financiranje ter omogoči zagon številnih primernih projektov. Financiranje EU je lahko dokazano zelo donosno.

EU bo v okviru programa vseživljenjskega učenja v obdobju 2007–2013 investirala približno 7 milijard evrov v projekte nadnacionalne mobilnosti in čezmejne projekte. Okoli 300 000 evropskih študentov in učiteljev lahko vsako leto del svojega izobraževanja ali usposabljanja pridobi v tujini, približno 20 000 izobraževalnih zavodov letno pa lahko sodeluje v nadnacionalnih projektih sodelovanja. Program prispeva tudi k zmanjševanju vrzeli med izobraževalnimi zavodi in svetom dela, zlasti s pripravništvom v podjetjih. Omeniti je treba program Erasmus, v okviru katerega je od leta 1987 že 2,5 milijona študentov prejelo pomoč za študij ali pripravništvo v tujini. Raziskave kažejo, da so študenti, ki so sodelovali v tem programu, bolj prilagodljivi in motivirani ter da imajo s svojimi izkušnjami več možnosti na trgu dela. Program je pripomogel tudi k vzpostavitvi primerljivejših univerzitetnih programov in k priznanju študija v tujini („bolonjski proces“). Njegov proračun se vsako leto v celoti izkoristi in okoli 50 % prošenj je treba zavrniti.

Aktivnosti Marie Curie omogočijo 8 000 raziskovalcem na leto delo v tujini ter spodbujajo partnerstva med raziskovalci in podjetji. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je prvi poskus za okrepitev „trikotnika znanja“, tj. izobraževanja, raziskav in inovacij, na ravni EU. Namenjen je zapolnitvi „inovacijske vrzeli“ s krepitvijo konkurenčnosti EU in ustvarjanjem novih delovnih mest.

Kultura: Sektorja kulture in ustvarjanja pokrivata 4,5 % BDP EU in 3,8 % delovnih mest, kar je več od številnih drugih ključnih sektorjev. Podpora programa MEDIA za filmsko distribucijo izboljšuje konkurenčnost sektorja in pomaga malim podjetjem ter tako ustvarja nove priložnosti za delo. Multiplikacijski učinek podpore programa MEDIA za kinematografski sektor po ocenah znaša 13 evrov za vsak vloženi evro.

Mobilnost za usposabljanje v podjetjih (pripravništvo)

Usposabljanje ali pripravništvo v podjetjih ali organizacijah je najhitreje rastoča dejavnost programa Erasmus v okviru vseživljenjskega učenja. V obdobju 2009–2010 je bilo financiranih več kot 35 000 usposabljanj v podjetjih v tujini, kar je letno povečanje za več kot 17 %. Ta nepovratna sredstva študentom omogočajo 3- do 12-mesečno pripravništvo v tujini. Usposabljanje v podjetjih v tujini pomaga študentom bolje izpolnjevati zahteve trga dela ter razviti posebna znanja in veščine, poleg tega pa spodbuja konkurenčnost visokošolskih ustanov in podjetij.

Vlaganje v evropske regije: kohezijska politika

Kohezijska politika pomaga revnejšim regijam in državam, da se pripravijo na enotni trg in se z njim povežejo. To je naložbena politika, usmerjena v prihodnost, od katere ima preostala Evropa očitne koristi, saj ustvarja rast in delovna mesta za vse.

Izvoz znotraj EU v regije, prejemnice pomoči kohezijskih skladov, se je na primer bistveno povečal. Obstaja očitna povezava med kohezijsko politiko in rastjo v EU. Študije kažejo, da je bil zaradi naložb kohezijske politike v obdobju 2000–2006 BDP v državah EU-25 kot celoti leta 2009 za 0,7 % višji. Ta odstotek naj bi se po ocenah do leta 2020 povečal na 4 %. Samo za države EU-15 se ocenjuje, da bo kumulativni neto učinek na BDP do leta 2020 znašal 3,3 %. To pomeni, da so za razvoj celotne Evrope potrebne naložbe v evropske regije. Rast ene, morda revnejše regije pomeni nakup blaga in storitev od druge, bogatejše regije. Tako se spodbuja razvoj enotnega trga, na katerem konča med 60 % in 80 % izvoza držav članic, kar je bistveno več, kot se izvozi v tretje države, na primer na Kitajsko, v Indijo ali v ZDA.

Rezultat kohezijske politike v obdobju 2000–2006 je bil donos 2,1 evrov za vsak vloženi evro. Do leta 2020 naj bi se donos povečal na 4,2 evrov za en evro. Kohezijska politika je vplivala tudi na večjo stopnjo zaposlenosti. Po ocenah za leto 2009 naj bi bilo 5,6 milijona več zaposlenih zaradi kohezijske politike v obdobju 2000–2006, kar pomeni povprečno 560 000 več zaposlenih na leto, kot pa bi jih bilo brez izvajanja kohezijske politike.

Po nedavnem obdobju upada gospodarske rasti in v državah, ki se spopadajo z dolžniško krizo, ima kohezijska politika ključno vlogo pri gospodarski in socialni prenovi, saj zagotavlja vzvod za naložbe v sektorjih rasti, kot je energetska učinkovitost, poleg tega pa pomaga ljudem pri usposabljanju ter izboljšanju njihovih znanj in veščin za zaposlitev.

Kohezijska sredstva koristijo številnim državam članicam

Leta 2009 je Poljska, ki je v sedanjem programskem obdobju največja prejemnica sredstev kohezijske politike, izvedla študijo2 o koristih, ki jih imajo ukrepi kohezijske politike, izvedeni na Poljskem, za države EU-15. Študija, v okviru katere so bile proučene pogodbe, sklenjene s podjetji iz držav EU-15, je pokazala, da so približno 8 % vseh pogodb na Poljskem dobila podjetja iz držav EU-15, med katerimi so predvsem nemška. Ta podjetja so bila običajno uspešna pri sklepanju pogodb za večje poljske projekte.

Clean-tech cluster iz Lahtija (Finska)

Posredovanje EU v tem projektu je imelo spodbujevalni učinek, saj je s povezovanjem malih in velikih podjetij, izobraževalnih ustanov in regionalnih organov spodbudilo inovacije in razvoj okoljskih tehnologij. Skupina projektov zagotavlja storitve, ki 200 podjetjem, ki sodelujejo v projektih, olajšujejo povezovanje v mreže in širitev na mednarodne trge.

Lahtijski znanstveni in poslovni center, ki skupino projektov usklajuje, je postal vodilni center za razvojno tehnologijo na Finskem. Med letoma 2005 in 2007 je bilo v to regijo preseljenih približno 20 podjetij in organizacij, ki uporabljajo čiste tehnologije. Iz proračuna EU je bilo za projekt izplačanih 1,5 milijona evrov. Storitve centra za poslovni razvoj in selitve so v regijo privabile naložbe, vredne več kot 30 milijonov evrov, in okoli 170 novih delovnih mest.

Nov pristop za obnovljive vire energije v Güssingu (Avstrija)

Güssing (majhen kraj na jugovzhodu Avstrije) je vzor v prihodnost usmerjene politike obnovljivih virov energije na lokalni ravni, ki koristi gospodarskemu razvoju celotne regije. Kraj, ki za obratovanje toplarne na biomaso uporablja les iz lokalnih gozdov, proizvede več električne energije, kot jo porabi, in jo lahko proizvaja za celotno regijo. Samo v sektorju obnovljivih virov energije je bilo ustanovljenih več kot 50 podjetij, poleg tega pa so se od leta 1995 emisije ogljikovega dioksida v tem kraju zmanjšale za 100 %.

Razpoložljivost poceni ogrevanja (ki je 30 % cenejše) je prinesla več kot 1 000 novih delovnih mest, ki so se odprla v mestu in njegovi okolici, vključno s stotimi v novi poslovni stavbi v industrijski coni, kjer je Evropski center za obnovljive vire energije. Za lažje razširjanje izkušenj na področju obnovljivih virov energije je bila ustanovljena mreža, v katero so vključeni regionalni, nacionalni in mednarodni partnerji.

Iz proračuna EU je bilo za projekt izplačanih 461 000 evrov.

  • Evropa, varna za državljane

Evropejci se vsak dan srečujejo s tisoči manjših in večjih čezmejnih izzivov. Naloga EU je, da vzpostavi območje prava, pravic in pravice, v katerem bodo naši državljani lažje preživljali svoj vsakdan. Na naših zunanjih mejah so nedavni dogodki v južnem Sredozemlju pokazali, da mora Evropa ne samo jasno podpreti demokratizacijo v arabskem svetu, ampak tudi, da je za ustrezno obravnavanje več deset tisoč migrantov, ki prihajajo v Evropo, potrebno več sodelovanja in solidarnosti.Tudi okoljski izzivi se ne ustavijo na naših mejah in jih je zato treba obravnavati na evropski ravni. Vzpostavitev čedalje bolj okolju prijaznega gospodarstva bo najlažje doseči z evropskim ukrepanjem ter s podporo naložbam v ekološke inovacije, učinkovito rabo virov in podnebne ukrepe. Prav tako smo lahko zadovoljni, da imamo po vsej Evropski uniji veliko izbiro živil. Za zagotavljanje takšne izbire so potrebna pravila v zvezi z varnostjo hrane, varstvom potrošnikov in dobrim počutjem živali. Prav tako pa je treba zagotoviti, da v Unijo ne vstopajo izdelki, ki predstavljajo tveganje za zdravje. To lahko najbolje dosežemo s sodelovanjem pri carinskih kontrolah.

Varnejše meje

Pilotni projekt EU v zvezi s premestitvijo beguncev z Malte v druge države znotraj EU (EUREMA): Komisija je v okviru Evropskega sklada za begunce financirala dva projekta v zvezi s premestitvijo beguncev z Malte v druge države znotraj EU. Za prvi projekt, v katerem je sodelovala Francija, je namenila 770 000 evrov, za drugega, ki še poteka (EUREMA), pa skoraj 2 milijona evrov. Projekt EUREMA upravljajo malteški organi, pri njem pa sodeluje deset držav članic (Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Portugalska, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Slovenija, Slovaška in Romunija), ki so se zavezale, da bodo na svoja ozemlja sprejele skoraj 260 beguncev, ki so obtičali na Malti. V projektu sodelujeta tudi UNHCR (Urad visokega komisarja ZN za begunce) in Mednarodna organizacija za migracije. Z evropskimi sredstvi so se pokrili stroški, državam članicam pa omogočil sprejem beguncev, katerim so te lahko ponudile boljšo prihodnost, Malti pa olajšale pritisk, pod katerim se pogosto znajde zaradi svoje lege.

Agencije, kot sta Europol ali Frontex, državam članicam pomagajo pri sodelovanju na področjih, kot so boj proti organiziranemu kriminalu, kontrola na zunanjih mejah EU ali varovanje evropskih prostih poti. Vzpostavitev skupnih preiskovalnih skupin, ki jih koordinira Europol (83 milijonov evrov proračunskih sredstev za leto 2011), je pripeljala do več uspešnih operacij, s katerimi je bilo razbitih kar nekaj kriminalnih združb, vpletenih v preprodajo drog ali ponarejanje valut: leta 2008 je bilo v Evropi zaseženih 77 ton kokaina, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2003. „Trg“ je evropski, zato mora biti tudi odziv evropski.

Vzpostavitev schengenskega območja pomeni, da ena država članica nadzira svoj odsek zunanjih mej v imenu vseh drugih držav članic. Evropska unija mora biti sposobna pomagati državam članicam, ki se soočajo s težavami zaradi svoje lege, potovalnih vzorcev in migracijskih poti. Pri tem ključno vlogo igra Frontex (78 milijonov evrov proračunskih sredstev za leto 2011), ki od držav članic prejema vse več zahtevkov za pomoč. Junija 2011 je bilo tako sprejeto, da je treba Frontex okrepiti.

Skupine za hitro posredovanje na mejah (RABIT) v Grčiji. Med operacijo, ki je potekala od 2. novembra 2010 do 2. marca 2011, je vsak teden skoraj 200 dobro izurjenih gostujočih pripadnikov obmejnih straž iz 26 držav članic svojim grškim kolegom pomagalo pri nadzoru mejnih območij ter pri iskanju in prijetju nezakonitih priseljencev. Skupine za hitro posredovanje na mejah so pod vodstvom Frontexa grškim organom prav tako pomagale pri zbiranju informacij o migracijskih poteh in mrežah, ki izkoriščajo težke razmere, v katerih se znajdejo nezakoniti priseljenci. Oktobra, pred začetkom operacije, je bilo na grško-turški meji odkritih 7 607 oseb. Med 4-mesečno operacijo je bilo odkritih 11 800 migrantov, tako da se je število nezakonitih vstopov v državo zmanjšalo za več kot 70 %.

Skupna operacija Hera, ki jo koordinira Frontex, je največja iskalno-reševalna operacija v Evropi. Z njo smo preprečili neštete smrti, saj smo nezakonite migrante odvrnili od smrtonosnega potovanja iz zahodne Afrike (Senegal, Mavretanija in Zelenortsko otočje) na Kanarske otoke po odprtem morju v popolnoma neprimernih majhnih čolnih. Zaporedne operacije Hera so prispevale k skoraj popolnemu zaprtju zahodnoafriške migracijske poti (višek predstavlja prihod 32 000 nezakonitih priseljencev na Kanarske otoke leta 2006). Toda tihotapskih mrež in mrež za trgovanje z ljudmi ni vedno lahko odvrniti od njihovega početja. Organizirani kriminal motivira dobiček, zato so metode njihovega delovanja postale čedalje bolj kompleksne in napredne. Od začetka operacije Hera se je pot, po kateri se tihotapi ljudi, sistematično premikala prek osrednjega Sredozemlja do vzhodnosredozemske poti na grško-turški meji.

Carinski organi: ko je bilo po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem marca 2011 veliko Evropejcev zaskrbljenih glede sevanja hrane in blaga, uvoženega z Japonske, so carinski organi v Evropi odigrali ključno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja dovoljenih stopenj sevanja in nevnašanja kontaminiranih izdelkov v EU.

Carinska unija EU obstaja že 40 let, njena dodana vrednost pa precej presega okvir evropske carinske politike. Poleg pobiranja carinskih in kmetijskih dajatev za proračun držav članic in EU (več kot 20 milijard evrov letno) države članice podpira tudi pri pobiranju DDV, trošarin in drugih prihodkov ter zagotavlja nadzor nad izvozom, da se lahko izognemo neupravičenemu plačilu DDV ali neupravičenemu povračilu trošarin. Prav tako posredno nadzoruje in izvaja druge politike EU, kot so promet, kmetijstvo, sanitarni ali okoljski ukrepi. Carinska unija igra tudi ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti dobavne verige, boju proti tihotapljenju in goljufijam ter pri izvrševanju pravic intelektualne lastnine na mejah.

Skupni strošek 27 držav članic za doseganje enakih rezultatov v boju proti goljufijam, pri olajševanju trgovine in enotni uporabi zakonodaje bi bil vsaj štirikrat višji od stroška, ki ga ima Komisija za zagotavljanje enakih storitev. Na kratko, vsak evro, ki ga porabi Komisija, prispeva k zmanjšanju stroškov, ki nastanejo v 27 državah članicah, za vsaj 4 evre.

S proračunskimi sredstvi, ki za obdobje 2008–2013 znašajo 324 milijonov evrov, je carinski program ključni instrument EU, ki carinski uniji omogoča, da deluje kot enota in ne kot 27 izvršilnih uprav. Program med drugim omogoča, da nacionalne uprave vsako sekundo obdelajo 7 carinskih deklaracij, kar pomeni 211 milijonov letno, brez prekinitev, za uvoz in izvoz.

Vseevropsko varno računalniško omrežje, ki povezuje vse carinske in davčne uprave, stane 11 milijonov evrov letno. Državam članicam, ki bi sicer morale vzpostaviti dvostranska omrežja, vsako leto prihrani 35 milijonov evrov.

Centralni računalniški sistem („TARIC“), ki vsak dan omogoča spletni dostop do tarifnih stopenj EU in trgovinskih ukrepov, je še en primer ogromne ekonomije obsega, ki jo je mogoče doseči le z upravljanjem na ravni EU. Od leta 2007 je Komisija za razvoj tega sistema porabila 3,7 milijona evrov. Če bi vsaka država članica razvila svoj sistem, bi stroški znašali 80 milijonov evrov, kar pomeni razmerje 1 : 20!

Še en dober primer na področju carin je sistem pooblaščenih gospodarskih subjektov (EOS), v katerem so shranjeni podatki o 2,5 milijona pravnih subjektih, ki so registrirani v 27 državah članicah EU in so v stikih s carinskimi organi. S takšnim enotnim sistemom podjetja prihranijo čas in sredstva, saj se jim ni treba registrirati v vsaki državi članici posebej, ko želijo v njih opravljati svoje dejavnosti. Komisija je za razvoj EOS-a porabila 5 milijonov evrov, če pa bi vsaka država članica razvila svoj sistem, bi jih to stalo 25 milijonov evrov.

Varnejša hrana: kmetijstvo, ribištvo in zdravje

Varnost hrane je strateškega pomena za Evropsko unijo in vse države, zato ji velika večina evropskih državljanov ji pripisuje velik pomen. Ker 70 % javnega financiranja kmetijstva in razvoja podeželja zagotavlja proračun EU, je to pomemben del proračuna.

Politika zajema zelo različne cilje. V EU podeželje predstavlja 77 % ozemlja (47 % kmetijskih površin in 30 % gozdov), na njem pa živi približno polovica prebivalstva (kmetovalci in drugi). 13,7 milijona kmetov hrani 500 milijonov Evropejcev, skrbi za krajino, igra osrednjo vlogo pri ohranjanju okolja, zaščiti biotske raznovrstnosti in boju proti podnebnim spremembam, s čimer pomaga ohranjati podeželje pri življenju. Visoka raven standardov varstva potrošnikov državljanom zagotavlja kakovostno hrano.

Proračun za skupno kmetijsko politiko ni velik, čeprav predstavlja relativno velik delež proračuna EU:

odhodki za kmetijsko politiko prek SKP znašajo manj kot 1 % vse porabe vseh vlad v vseh državah članicah. Za primerjavo: EU in njene države članice porabijo trikrat več za obrambo in skoraj petkrat več za raziskave, tj. področje, ki ni harmonizirano.

Celotni stroški za EU znašajo približno 55 milijard evrov letno, torej približno 110 evrov na državljana letno, kar znaša 2,20 evrov na teden oziroma 30 centov na dan – se pravi toliko, kot marsikje stane ena cigareta.

Ker je kmetijstvo edini sektor, ki se primarno financira iz proračuna EU, poraba na evropski ravni v veliki meri nadomešča porabo na nacionalni ravni, kar pa ne velja za druge politike. To je dokaz, zakaj predstavlja tako velik del proračuna EU. Letos je to bilo 40 % celotnega proračuna, vendar se je ta delež nenehno manjšal. Leta 1984, ko je Unija obsegala samo 10 držav članic, je na primer znašal 71 % proračuna EU, leta 2013, v Uniji s 27 državami članicami, pa bo znašal 39 %. Takšen trend pa se bo nadaljeval tudi po letu 2013.

Če ne bi bilo enotne skupne politike, bi 27 različnih nacionalnih politik bilo bistveno dražjih in manj učinkovitih, različne bi bile tudi ravni ukrepanja, kar bi lahko pomenilo večje tveganje za izkrivljanje konkurence. Zaradi reform je evropsko kmetijstvo bolj tržno usmerjeno, javnih rezerv praktično ni, hrane pa se ne meče stran.

Poteka pa tudi reforma skupne ribiške politike. Unija ima izključno pristojnost za ohranjanje morskih bioloških virov, za ostala področja politike pa si pristojnosti deli. Na področju pomorske politike in ribištva naj bi s pomočjo pilotnih projektov MARSUNO in BluemassMed vzpostavili smotrnejši in stroškovno učinkovit nadzor po celotni EU. V projektu BluemassMed, ki se izvaja v Sredozemskem morju, sodeluje 6 obalnih držav članic. V projektu MARSUNO pa sodelujejo organi iz 9 držav članic, ki mejijo na Severno morje in Norveško. BluemassMed in MARSUNO tako veliko prispevata k odkrivanju načinov, kako se izogniti dragemu podvajanju zbiranja podatkov, ki se mu lahko izognemo, če zgoraj navedeni organi primerno komunicirajo med seboj. BlueMassMed, ki ga koordinira Francija, stane 10,2 milijona evrov, od tega EU prispeva 3,6 milijona. MARSUNO, ki ga koordinira Švedska, stane 3,5 milijona evrov, od tega EU prispeva 1,9 milijona.

Bolezni, ki napadajo živali ali rastline, ter kontaminacija prehranjevalne verige, se ne ustavijo na mejah. EU vsako leto nameni 300 milijonov evrov za sofinanciranje večletnih programov za nadzor in izkoreninjanje bolezni. EU varnost hrane zagotavlja prek zakonodaje in drugih sredstev, ki so vsi del resnega pristopa k zagotavljanju varnosti hrane od mesta, kjer se proizvede, do naših krožnikov, tj. od kmetije do vilice. Kljub pojavom novih bolezni, kot je bolezen modrikastega jezika, se zdravstveno stanje živali v EU nenehno izboljšuje, in sicer tudi v novih državah članicah, kar pozitivno vpliva na delovanje notranjega trga z živimi živalmi ter z živili živalskega izvora, na izvozne možnosti EU ter na zaupanje potrošnikov. Podpora na ravni EU je pomembna, saj ima čezmejni učinek, vendar morajo stroške v glavnem nositi posamezne države članice. Tudi na področju zdravstvenega varstva rastlin lahko države članice prejmejo sredstva EU za izkoreninjanje in obvladovanje organizmov, škodljivih za rastline. Obsežni ukrepi izkoreninjanja, ki jih države članice izvajajo ob izbruhih, so težko izvedljivi brez podpore EU, saj za posamezno državo članico pomenijo ogromne stroške, od njih pa imajo veliko korist tudi druge države članice in Unija kot celota.

Klasična prašičja kuga je na primer hujša bolezen pri prašičih in divjih prašičih, njeni izbruhi pa so v 90. letih prejšnjega stoletja v več državah Evropske unije povzročili ogromno škodo. Neposredne in posredne izgube zaradi izbruhov na Nizozemskem v obdobju 1997–1998 so bile ocenjene na približno 2 milijardi evrov. Od sredine 90. let prejšnjega stoletja do danes je EU za nujna izkoreninjenja in nadzor namenila 218 milijonov evrov. Stanje glede bolezni se je vidno izboljšalo, saj v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega večjega izbruha, kar pomeni, da je bila bolezen v večini držav EU dejansko izkoreninjena, do bistvenega izboljšanja pa je prišlo tudi v novih državah članicah. Če torej upoštevamo samo stroške na Nizozemskem, lahko sklepamo, da z vsakim evrom, porabljenim na evropski ravni, lahko prihranimo 9 evrov oziroma še več, če upoštevamo tudi stroške v drugih državah članicah. S ciljnim raziskovalnim projektom, ki ga je izvedel Skupni raziskovalni center, zanj pa je bilo porabljenih milijon evrov, smo zmanjšali stroške testov na BSE ali bolezen norih krav. Neposredna subvencija Evropske komisije za posamezen test se je tako zmanjšala z 20 na 7 evrov, kar pomeni, da smo v obdobju 2002–2006 prihranili približno 250 milijonov evrov.

Varnejše okolje: podnebni ukrepi in okolje

Večina okoljskih problemov, vključno s podnebnimi spremembami, se ne ustavi na mejah in jih države članice ne morejo reševati same. Združiti morajo moči in ustvariti partnerstva z zainteresiranimi stranmi ter se tako lotiti problemov, ki sicer lahko celotno EU v prihodnosti veliko stanejo.

Podnebni ukrepi EU ne vključujejo samo prvih in najbolj ambicioznih pravno zavezujočih ciljev v zvezi z zmanjšanjem emisij in obnovljivo energijo, ampak tudi prvi in največji sistem trgovanja z emisijami. Težko si je predstavljati, da bi belgijski ali danski nacionalni trg z ogljikom lahko imel kakšen smisel ali da učinkovito prispeva k zmanjšanju emisij, kaj šele, da bi naše partnerice po svetu prepričal, naj sledijo takšnemu zgledu. Samo skupaj lahko države članice EU izvajajo učinkovite podnebne ukrepe, ki lahko pozitivno prispevajo k bolj trajnostni rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg tega evropski podnebni ukrepi zmanjšujejo naš energetski račun: leta 2010 je Evropa plačala približno 50 milijard evrov več za uvoz nafte kot leta 2009. To je skoraj tretjina zneska, ki ga vse države članice EU skupaj porabijo za raziskave in razvoj. Čedalje manjše zanašanje na fosilna goriva in vse večja uporaba obnovljive energije bi pomenila manjše stroške vsakič, ko cene nafte nenadoma zrastejo. Tako prihranjeni denar bi lahko investirali v raziskave, izobraževanje ali druge ukrepe za povečanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Z odločnim in pravočasnim ukrepanjem na področju evropske podnebne in energetske politike bi lahko do leta 2020 ustvarili 1,5 milijona novih delovnih mest, predvsem za obnovo zgradb in vzpostavljanje pametnih električnih omrežij v Evropi. Brez takšnega skupnega ukrepanja je pričakovati, da se bo uvoz fosilnih goriv do leta 2050 podvojil, če bomo ukrepe izvedli, pa se bo v primerjavi s trenutnim stanjem zmanjšal za polovico. Povprečni stroški za gorivo se bodo zmanjšali za od 175 do 320 milijard evrov letno.

S Svetovnim skladom za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije je Komisija vzpostavila inovativni svetovni sklad rizičnega kapitala, s katerim želi spodbuditi zasebne naložbe v energetsko učinkovitost in projekte na področju obnovljivih virov v državah v razvoju in hitro rastočih gospodarstvih. Iz proračuna EU je bilo med letoma 2007 in 2010 za to namenjenih 80 milijonov evrov, pričakuje pa se, da bo zasebni sektor mobiliziral še 300 milijonov evrov. Poraba EU za tehnološki razvoj in zgodnje uvajanje tehnologije (na primer za zajemanje in shranjevanje ogljika) pomeni prednost delitve bremena tveganja inovativnih predstavitvenih projektov, ko se neka tehnologija preizkuša prvič. Delitev tveganj s pomočjo proračunskih sredstev EU in skupne koristi od rezultatov na nacionalni ravni sta dobra razloga za blažitev podnebnih sprememb s pomočjo nove tehnologije.

Okoljski program Evropske unije LIFE+ spodbuja vzpostavljanje partnerstev, ki bi jih bilo sicer težko vzpostaviti. Z njimi zagotavljamo učinkovitejše posredovanje, kot bi ga lahko zagotovile posamezne države članice, saj v njih združujemo sredstva in strokovno znanje. Za program je skupaj namenjenih 2,2 milijardi evrov (približno 300 milijonov evrov letno), vključno za podnebne ukrepe. Medtem ko je obseg programa relativno majhen, pa imajo posamezni projekti pogosto nesorazmerno velik učinek.

Številni pozitivni vplivi na okolje: avstrijski projekt LIFE, znan pod imenom Donauufer, je dober primer številnih koristi, ki jih financiranje okoljskih projektov lahko prinese na evropski ravni. V okviru majhnega projekta so bili obnovljeni naravni bregovi in poplavne ravnine vzdolž 3 kilometrov Donave, posledice pa je čutiti še daleč naokrog. Z ukrepi znotraj projekta se je na lokalni ravni izboljšalo ohranitveno stanje ogroženih rib, rastlin in ptic, kot je belorepec, upočasnitev rečnega toka in sprostitev stranskih rokavov na poplavnih ravninah pa sta zmanjšala tveganje poplav v bližnjem Hainburgu in Bratislavi. Projekt, ki so si ga ogledali številni strokovnjaki, je zgled podobnim pobudam ob Donavi in drugod, stal pa je le 1,7 milijona evrov (od tega je EU prispevala 0,7 milijona evrov).

Spreminjanje blata v zlato po EU: čiščenje odpadne vode ima ključno vlogo v okoljski zakonodaji, saj je voda brez dvoma naš skupen vir. Eden od produktov čiščenja odpadne vode je blato iz čistilnih naprav. V Evropi ga vsako leto proizvedemo 9 milijonov ton, vsebuje pa toliko energije, da z njim lahko zadostimo potrebam po elektriki in ogrevanju v 1,7 milijona gospodinjstvih. Vendar je glede takšne uporabe blata kar nekaj pomislekov, zato je treba javnost ustrezno informirati. V okviru projekta LIFE z imenom MAD but Better je bil razvit postopek, ki je izredno prilagodljiv različnim podjetjem v zadevnih sektorjih odpadkov, in je postal katalizator za izboljšano upravljanje odpadne vode. Tehnologija, razvita v okviru projekta, se zdaj uporablja v standardnem postopku obdelave blata iz čistilnih naprav v celotnem vodnem sektorju v Združenem kraljestvu. Do avgusta 2007 so bile zgrajene štiri naprave za encimsko hidrolizo, po celotnem Združenem kraljestvu pa so jih naročili še pet. Približno 12 držav članic EU in 26 držav po svetu zdaj želi zgraditi kopije te čistilne naprave, ki je privlačna tudi zaradi svoje nizke cene: strošek odlaganja blata iz čistilnih naprav se zmanjša na samo 210 evrov na tono trdega in suhega, kar znaša pol manj kot običajni stroški odlaganja odpadkov. S to tehniko tudi kmetje prihranijo približno 175 evrov na hektar, saj z blatom nadomestijo gnojilo.

Evropski program za spremljanje Zemlje bi lahko za sektor ustvaril 6,9 milijarde evrov letno ali 0,2 odstotka letnega BDP Evropske unije. Naravne katastrofe in katastrofe, ki jih povzroči človek, v Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki skupaj s povečanimi potrebami po varnosti potrjujejo potrebo po izboljšanih sistemih spremljanja. V okviru evropske pobude za globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES) bodo zbrani ustrezni podatki o onesnaževanju okolja, poplavah, premikih beguncev, gozdnih požarih ali potresih, ki jih lahko uporabljajo oblikovalci javnih politik. GMES ima velik potencial za podjetja na storitvenem trgu, ki podatke lahko uporabljajo brezplačno. V obdobju 2006–2030 bi potencialne koristi GMES lahko bile primerljive z 0,2 % sedanjega letnega BDP Evropske unije. Koristi vseh storitev GMES v polni uporabi bi znašale 130 milijard evrov (cene iz 2005) ali približno 6,9 milijarde letno.

Varnejši državljani

Vzpostavljanje vseevropskega območja prava, pravic in pravičnosti: Komisija si s svojimi predlogi na področju pravice prizadeva najti praktične rešitve za čezmejne probleme, tako za državljane kot tudi za podjetja: državljani naj bi brez težav živeli, potovali in delali v drugih državah članicah in imeli zaupanje, da so njihove pravice zaščitene, kjer koli v Evropski uniji se nahajajo; podjetjem pa naj bi bilo omogočeno izkoriščati vse možnosti na enotnem trgu. Kljub temu, da se za področje pravice iz proračuna EU namenja le 0,1 % sredstev, veliko pobud politike na tem področju omogoča konkretne prihranke in spodbuja rast.

Varstvo podatkov

Hiter tehnološki razvoj in globalizacija sta močno spremenila svet. Cilj Komisije je ta pravila prilagoditi izzivom nove dobe, ki jih zaznamujeta globalizacija in nove tehnologije. Močan, dosleden in enoten evropski okvir za varstvo podatkov bo okrepil razsežnost notranjega trgana področju varstva podatkov. Z novimi pravili se bo zmanjšalo upravno breme za podjetja (na primer v zvezi s priglasitvami, ki po ocenah stanejo 80 milijonov evrov letno) ter zagotovilo resnično enake pogoje za vsa podjetja, ki imajo opravka z osebnimi podatki in so dejavna v različnih državah članicah.

Direktiva o pravicah potrošnikov

Direktiva o pravicah potrošnikov potrošnikom in podjetjem prinesla otipljive koristi. Trenutni predpisi so razdrobljeni in tako državljanom kot podjetjem onemogočajo polno izkoriščanje prednosti našega enotnega trga. Predlog bo povečal varstvo potrošnikov tako, da bodo odpravljene skrite takse in stroški na internetu. Podjetja bodo imela korist od enotnega sklopa glavnih predpisov za pogodbe, sklenjene na daljavo, in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov v Evropski uniji, s čimer se bodo ustvarili enaki pogoji in zmanjšali stroški transakcij za čezmejno trgovanje, zlasti pri spletni trgovini. Standardni sklop potrošniških pogodbenih pogojev bi lahko stroške usklajevanja znatno zmanjšal, in sicer za do 97 % za trgovce, ki poslujejo po vsej EU.

Vključevanje Romov

V Evropi se 10–12 milijonov Romov še vedno srečuje z diskriminacijo, izključevanjem in zapostavljanjem njihovih pravic. Socialna in ekonomska vključitev Romov je v interesu evropskih družb tudi zato, ker bi njihova vključitev prinesla znatne ekonomske koristi. Romi predstavljajo vse večji delež delovno sposobnega prebivalstva, pri čemer je povprečna starost delovno sposobnih Romov 25 let, vseh evropskih državljanov pa 40 let. V Bolgariji in Romuniji predstavljajo Romi kar petino iskalcev prve zaposlitve. Na podlagi izsledkov raziskave Svetovne banke bi popolna vključenost Romov gospodarstvom nekaterih držav prinesla približno 0,5 milijarde evrov letno, saj bi se izboljšala njihova produktivnost, zmanjšali socialni izdatki in povečali davčni prilivi. Zato Evropska komisija poziva države članice k oblikovanju nacionalnih strategij vključevanja Romov.

Ženske na trgu dela:

Kljub temu, da ženske štejejo skoraj polovico delovne sile in 60 % univerzitetnih diplomantov v Evropski uniji, še vedno niso dovolj zastopane na vodstvenih položajih v gospodarstvu, zlasti na tistih najvišjih. Naš cilj je uporabiti ta neizkoriščeni potencial za dosego naših ekonomskih in socialnih ciljev. Več žensk na vodilnih delovnih mestih je dobro za podjetja, še posebno zato, ker te sprejmejo približno 80 % potrošniških odločitev za nakup. Napoved Goldman Sachs je pokazala, da bi se z zapolnitvijo vrzeli med moškimi in ženskami v smislu zastopanosti na vodilnih položajih bruto domači proizvod v evroobmočju lahko povečal do 13 %.

  • Evropa naj ima v svetu enoten glas

Ali bi si lahko predstavljali, da je vaša država sama dovolj velika ali pomembna, da bi lahko vplivala na globalizacijo ali branila naše interese in vrednote v svetu? V času, ko se svetovna ureditev iz dneva v dan spreminja in ko je vpliv hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, čedalje večji, mora biti Evropa enotna in dejavno prispevati k ukrepanju v svetu. Da bi na svetovnem prizorišču imela svojo težo in lahko ubranila svoje interese in vrednote, mora združiti svoje vire in delovati enotno, na primer s skupno trgovinsko politiko, s pripravo novih držav kandidatk na vstop v Unijo, z naložbami v sosednje države in s pomočjo tistim, ki jo potrebujejo.

Trgovina

Evropa je največji trgovinski blok na svetu. Celotna vrednost trgovine EU (izvoz in uvoz blaga, storitev in neposrednih tujih naložb) znaša približno 3,5 bilijona evrov letno (2010). Evropska trgovinska politika si prizadeva ustvarjati rast in delovna mesta za evropska podjetja, in sicer tako, da jim olajšuje poslovanje po svetu. Trgovinska politika povezuje Evropo z glavnimi viri in regijami svetovne rasti. Več kot 36 milijonov delovnih mest v Evropi je neposredno odvisnih od naše trgovine s preostalim svetom. Trgovinska politika EU v naslednjih petih letih namerava k našemu gospodarstvu prispevati okrog 150 milijard evrov. Povečana trgovska ponudba za potrošnike pomeni večjo izbiro po nižjih cenah. Povprečen potrošnik naj bi na leto tako prihranil 600 evrov.

Enotna trgovinska politika (ki vključuje trgovino z blagom, storitvami in tujimi naložbami) na ravni EU deluje, ker si 27 držav članic deli enotni trg in eno zunanjo mejo, kar pomeni, da EU s tujimi državami trguje kot enoten blok. Tako v Svetovni trgovinski organizaciji, kjer se dogovarja o mednarodnih trgovinskih pravilih in se jih izvaja, kot s posameznimi trgovskimi partnerji, se države članice o večjih trgovinskih poslih dogovarjajo in pogajajo z enim glasom, in sicer z glasom evropskega komisarja za trgovino.

Hitro rastoča gospodarstva povečujejo svoj delež svetovne rasti. Do leta 2015 bo 90 % svetovne rasti nastajalo zunaj Evrope, od tega kar tretjina na Kitajskem. Države v razvoju in hitro rastoča gospodarstva bodo leta 2030 verjetno predstavljala skoraj 60 % svetovnega BDP, danes ga manj kot 50 %. Evropska unija je v zadnjem desetletju v povprečju ohranila svoj 17,5-odstotni delež v svetovni trgovini kljub napredku hitro rastočih gospodarstev.

Sporazum o prosti trgovini med EU in Južno Korejo začne veljati 1. julija. Pomeni pomembno prelomnico v trgovinskih odnosih med EU in Južno Korejo, saj bo ta že prvi dan izvoznikom EU prinesel 850-milijonski prihranek. To je najbolj ambiciozen trgovinski sporazum, kar jih je EU kdaj koli podpisala, in njen prvi s katero koli azijsko državo. Sporazum o prosti trgovini naj bi spodbudil novo trgovino z blagom in storitvami za EU v vrednosti 19,1 milijona evrov, dvostranska trgovina med EU in Južno Korejo pa naj bi se v naslednjih letih več kot podvojila, kar brez tega sporazuma, seveda, ne bi bilo mogoče.

Širitvena in sosedska politika

Evropska unija je najprimernejša, da (potencialnim) državam kandidatkam pomaga pri pripravi na pristop, sosednjim državam pa pri usklajevanju njihovih gospodarstev s pravili in standardi EU. Podpora za tesnejše sodelovanje z našimi sosedami EU pomaga dosegati svoje cilje na številnih področjih, ki so ključna za njeno blaginjo in varnost ter za njeno gospodarsko okrevanje in trajnostno rast, zlasti na področju energije in infrastrukturnih omrežij, zaščite okolja in ukrepanja glede podnebnih sprememb.

Širitvena politika prinaša otipljive rezultate v smislu rasti in ustvarjanja delovnih mest povsod po Evropski uniji, tako v starih kot v novih državah članicah. Širitev ustvarja razmere, od katerih imajo koristi tako sedanje kot potencialne prihodnje države članice.

Od širitev leta 2004 in 2007 (12 držav) je bilo na primer v Avstriji ustvarjenih 150 000 novih delovnih mest. Polovica avstrijskega izvoza gre danes v te nove države članice. Neposredne avstrijske naložbe v države Srednje in Vzhodne Evrope pa znašajo skoraj 50 % vseh neposrednih avstrijskih naložb v tujini.

Možnost pristopa k Evropski uniji je velika spodbuda za politične in gospodarske reforme v državah, ki so naše najbližje sosede. Reforme na področju vladavine prava, vključno z reformo pravosodnega sistema ter bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ne koristijo samo zadevni državam, ampak tudi državljanom in gospodarskim subjektom v Evropski uniji. S takšnimi reformami se utrjujejo mir, stabilnost in demokracija v Evropi ter prihrani denar EU, ki bi ga ta sicer morala namenjati preprečevanju kriz, povečanju mejnih kontrol in boju proti nezakonitemu priseljevanju.

Evropska sosedska politika (ENP) je bila leta 2004 razvita z namenom utrditve blaginje, stabilnosti in varnosti v EU in njenih sosednjih državah. Da bi poglobili naša partnerstva, reforme in modernizacijo podpiramo več kot samo v okviru klasične zunanje politike, in sicer na podlagi izkušenj, ki jih imamo onkraj naših meja. Naša podpora se čuti na različnih področjih, kot so promet, energija, raziskave, migracije.

Uporaba inovativnih finančnih instrumentov je na čelu naših prizadevanj v sosednjih regijah. Zato smo ustvarili Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo. Gre za instrument, s katerim EU spodbuja posojila mednarodnih finančnih institucij in tako zagotavlja pomoč za doseganje ciljev evropske sosedske politike in njenih regionalnih pobud (Unija za Sredozemlje, vzhodno partnerstvo ali sinergija Črnega morja). Od njegove vzpostavitve maja 2008 se Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo financira s skoraj 308 milijoni evrov (245 milijonov evrov iz proračuna EU, 62,5 milijonov evrov prispevajo države članice), donacije pa je odobril za 30 projektov v skupnem znesku okrog 277 milijonov evrov, ter tako prispeval k dodelitvi 5 milijard posojil iz evropskih finančnih institucij za stroške naložb, ki presegajo 10 milijard evrov. Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo se je izkazal za učinkovito orodje za mobilizacijo dodatne podpore za države ENP (Vzhod in Jug), v sosedstvu pa je pomagal tudi pri spodbujanju usklajevanja donatorjev.

Zunanje delovanje

Evropska unija je prisotna na svetovnem gospodarskem in političnem prizorišču, kjer ima regionalne in globalne varnostne interese in pristojnosti. Aktivno sodeluje pri varovanju človekovih pravic, spodbuja agendo o dostojnem delu in druge univerzalne vrednote ter spoštovanje okoljskih in družbenih konvencij. EU je vse bolj aktivna tudi v preprečevanju konfliktov, kriznem upravljanju in vzpostavljanju miru, in sicer prek misij kriznega upravljanja, ki jih vodi. Zavezana je k podpiranju večstranskega sistema in njegove reforme. Zunanje politike so zato ključno področje njenega delovanja, ki smo ga okrepili znotraj novega institucionalnega okvira Lizbonske pogodbe. Primerljiva prednost EU je povezana z njeno prisotnostjo v svetu, njenim strokovnim znanjem na mnogih področjih ter njeno nadnacionalno naravo, njeno vlogo koordinatorja ter ekonomijo obsega.

Evropska unija si je z mednarodnimi sporazumi z državami partnericami in organizacijami po vsem svetu, kakršnih nima nobena posamezna država članica, ustvarila mrežo, ki slednjim omogoča vpliv na skoraj vseh področjih mednarodnih odnosov. Ko 27 držav članic deluje v okviru enotnih politik in strategij, se lahko EU kot celota odziva na spremembe v svetu, kot so zmanjševanje revščine, podnebne spremembe, upravljanje migracij in vzpostavljanje stabilnosti. Ko govorimo o človekovih pravicah, spremljanju volitev ter o upravljanju in reševanju kriz, ter nevtralnosti in nepristranskosti zagotavljanja humanitarne pomoči, ima EU v svetu večjo kredibilnost in nevtralnost, kot bi jo lahko imele posamezne države članice. EU je prav tako edinstvena v svojem dolgoročnem in predvidljivem zagotavljanju razvojne pomoči ter zgodovino pomoči najbolj potrebnim populacijam na svetu.

Dodano vrednost EU na področju zunanjega delovanja lahko ponazorimo z naslednjimi primeri na različnih področjih. Večina jih poudarja zmožnost EU, da mobilizira kritična finančna in politična sredstva, s katerimi lahko bistveno vpliva na določeno situacijo, kar je nekaj, kar bi posamezne države zelo težko storile same z enakim učinkom.

Tranzicija

Od izbruha krize v severni Afriki je EU mobilizirala politična in finančna sredstva, s katerimi skuša našim sosedam pomagati pri prehodu v demokracijo. Takšen proces nedvomno zahteva mobilizacijo znatnih sredstev. Če vzamemo za primer Tunizijo: od začetka leta smo ji namenili 60 milijonov evrov za pomoč pri reševanju humanitarnih posledic libijske krize v Tuniziji in Egiptu. EU se prav tako pripravlja na podporo volitvam v Tuniziji ter svoje sodelovanje s Tunizijo prilagaja trenutnim razmeram, tudi tako, da ji je za obdobje 2011-2013 namenila dodatnih 140 milijonov evrov. Za pomoč tunizijski civilni družbi in za podporo prehodu v demokracijo so bili mobilizirani tudi drugi instrumenti. EU trenutno razpravlja tudi o možni prilagoditvi svoje sosedske politike. Dodana vrednost zunanjega delovanja EU je torej v hitri mobilizaciji političnih in znatnih finančnih sredstev skupaj z vzpostavitvijo skupnega intervencijskega okvira.

Varnost

V zahodnem Sahelu, regiji, kjer se razmere hitro slabšajo in kjer sta varnost in razvoj tesno povezana, je EU mobilizirala znatna finančna in politična sredstva, da bi pomagala rešiti razmere, ki imajo lahko katastrofalne posledice. Trenutna in predvidena pomoč EU pri doseganju varnostnih in razvojnih ciljev strategije znaša približno 450 milijonov evrov, večinoma iz Evropskega razvojnega sklada, nekaj pa tudi iz instrumenta za stabilnost. Strategija za varnost in razvoj v Sahelu bi morala omogočati obsežnejše delovanje EU in mobilizacijo dodatnih finančnih in političnih sredstev.

Kriza

Po potresu na Haitiju januarja 2010 so se EU in države članice odločile za skupno pomoč pri obnovi. Na konferenci donatorjev marca 2010 v New Yorku so predstavile skupno zavezo EU v znesku 1,234 milijarde evrov, od katerih jih je EU prispevala 522 milijonov. Takšna skupna zaveza je vsekakor povečala vidnost in ustreznost delovanja EU kot osrednje mednarodne donatorice, ki se je zavzela za obnovo. Države članice in EU so skupaj izvedle programiranje, katerega rezultat je revidirana skupna strategija, ki zajema obdobje 2011–2013. Skupno programiranje je dodaten korak k skupnemu cilju, torej bolj usklajenem in učinkovitem posredovanju EU in njenih držav članic.

Razvojna politika

Evropska unija in njene države članice zagotavljajo več kot polovico svetovne razvojne pomoči (56 %). EU se je zavezala k pravočasnemu doseganju razvojnih ciljev tisočletja, to je do konca leta 2015.

V sedanjih gospodarskih razmerah je bolj kot kdaj koli prej smiselno izboljšati usklajevanje razvojne pomoči, da bi bil njen učinek kar se da največji, podvajanje prizadevanj in izguba denarja pa čim manjša. Glede na nedavno študijo (The Benefits of a European Approach, HTSPE, 2009) lahko države članice z delovanjem prek EU dejansko prihranijo med 3 do 6 milijard evrov letno.

Sodelovanje z EU je prav tako cenejše. Administrativni stroški, po podatkih iz leta 2009 ocenjeni na 5,4 %, so nižji kot povprečni upravni stroški glavnih donatoric za dvostransko pomoč. Veljavni upravni predpisi zagotavljajo pravilno porabo denarja evropskih davkoplačevalcev, saj se uporabljajo stroga merila, ki jih je mogoče spremljati. Gre za transparentnost in dobro upravljanje.

Poleg tega razvojna pomoč pomeni naložbo za vse Evropejce. Zaradi razvojnega sodelovanja se lahko nekatera vprašanja obravnavajo vnaprej in se tako prihrani denar. Z naložbami v države v razvoju lahko rešujemo probleme, kot so migracije, podnebne spremembe, varnost hrane, piratstvo, spolno nasilje in mnoge druge. Pogosto je precej ceneje izkoreniniti razloge za revščino, kot pa se z njenimi posledicami ukvarjati pozneje.

Instrument mirovne pomoči za Afriko je odličen primer, kako EU lahko prevzame pobudo glede določenega vprašanja in nato v njegovo reševanje vključi še države članice. Večina slednjih ne deluje na tem območju, vendar lahko prek EU hitro in preprosto prispevajo k miru. Od leta 2004 je EU v ta namen zagotovila 740 milijonov evrov ter tako pomagala preprečiti konflikte in si prizadevala za stabilnost, če je do njih že prišlo.

Instrument za hrano je drugi projekt, ki ga lahko zastavi le donatorica s težo, kakršno ima EU. Instrument je bil vzpostavljen decembra 2008 kot hiter odziv na izjemno visoke cene hrane v državah v razvoju ter v obdobju 2009–2011 prispeval dodatno 1 milijardo evrov za projekte in programe v 50 ciljnih državah. Do zdaj smo z njim pomagali 50 milijonom ljudem in tako dokazali, da se Evropa v primeru svetovne krize na področju zagotavljanja hrane lahko odzove veliko bolj učinkovito kot posamezne države članice.

Mehanizem FLEX za ublažitev (V-FLEX), ki ga je Evropska unija vzpostavila leta 2009, je pomagal od 40 do 80 milijonov ljudem v državah v razvoju, ki jih je zaradi svetovne gospodarske krize ogrožala revščina. Instrumentu je bilo leta 2009 dodeljenih 500 milijonov evrov, od katerih jih je bilo 434 porabljenih leta 2010. Z njimi smo pomagali 17 najbolj revnim afriškim in karibskim državam.

Humanitarna pomoč in odzivanje na krize

Evropska unija se na krize in katastrofe najprej odzove s humanitarno pomočjo in pomočjo pri civilni zaščiti. Delovanje EU na tem področju, ki ga upravlja Komisija, je pomembno, saj so humanitarne krize ter naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, čedalje bolj pogoste, intenzivne in kompleksne. Na svetovni ravni se je število naravnih nesreč med letoma 1979 in 2010 povečalo za petkrat. Samo leta 2010 je bilo po svetu 950 takšnih nesreč (od tega pet katastrofalnih), prizadele pa so stotine milijonov ljudi. Ogrožena pa je tudi Evropa: vse več je poplav, gozdnih požarov, potresov in ekstremnih vremenskih razmer. Leta 2010 je bila gospodarska škoda, ki so jo povzročile humanitarne krize, ocenjena na 100 milijard evrov, v prihodnosti pa lahko pričakujemo še hujše posledice: pričakovati je, da bo do leta 2010 število ljudi, ki jih bodo prizadele podnebne katastrofe, vsako leto naraslo za 375 milijonov. Ko se Evropska unija na takšne probleme odziva enotno s humanitarno pomočjo in civilno zaščito, so njeni ukrepi in naložbe učinkovitejši in smotrnejši ter ustreznejši, kot bi bili, če bi si za pomoč pri odpravljanju posledic v Evropi in po svetu prizadevala vsaka država članica posebej.

Evropska unija zagotavlja največ humanitarne pomoči na svetu, saj je zagotovi okrog 50 %. Komisija pa je druga največja donatorka humanitarne pomoči na svetu. Samo zaradi svoje velikosti proračun EU za humanitarno pomoč lahko zagotavlja največjo možno vrednost prizadevanj, ki bi bila sicer razpršena, hkrati pa spodbuja ustrezno delitev dela. En primer takšne vrednosti so tako imenovane pozabljene krize – nesreče ali konflikti, ki niso več med osrednjimi novicami, njihove žrtve pa še vedno potrebujejo mednarodno pomoč. Evropska komisija je tako bila pomemben dejavnik pri osredotočanju mednarodne javnosti na krizo v Sahelu (Burkina Faso, Čad, Mali, Mavretanija in Niger), kjer so ljudje nenehno trpeli zaradi sušnih obdobij, politične nestabilnosti, visokih cen hrane in epidemij, ki so izčrpavali že tako prizadete skupnosti, tujina pa jim je namenjala le malo pozornosti.

Za učinkovito odzivanje na vse bolj kompleksne krize, kot so krize na Haitiju, Japonskem in v Libiji, je potrebno storiti več, kot lahko storijo posamezne države članice, sicer lahko zanje plačamo ogromno ceno. Evropska unija ima s svojimi skupnimi sredstvi in razpoložljivimi nacionalnimi zmogljivostmi zadostne možnosti, izkušnje in strokovno znanje, da se nanje odzove hitro in stroškovno učinkovito. En takšen primer je pomoč, ki jo je Unija zagotovila Japonski po trojni katastrofi marca 2011, ko je z instrumentom civilne zaščite koordinirala zagotavljanje in dostavo pomoči (od odej in vode do merilcev radioaktivnosti), Komisija pa je to pomoč, ki so jo zagotovile države članice, dopolnila s humanitarno pomočjo evakuiranemu prebivalstvu. Drugi takšen primer je Libija: v prvem tednu nemirov je Evropska komisija opredelila, omogočila in sofinancirala prevozna sredstva za takojšnjo evakuacijo 5 800 državljanov EU. Operacijo so izvedla letala in ladje držav članic, Komisija pa jo je koordinirala in delno sofinancirala. V istem tednu je na egiptovske in tunizijske meje poslala humanitarne skupine, ki so pomagale ljudem, ki so tam obtičali, ko so skušali ubežati nasilju v Libiji. Komisija je bila prva mednarodna humanitarna donatorka, ki je bila v Libiji nenehno prisotna. Do prihoda Združenih narodov 9. aprila so evropski strokovnjaki na humanitarnem področju v Bengaziju koordinirali mednarodno pomoč v vzhodni Libiji.

  • Zaposleni v evropskih institucijah – dobro porabljen denar

Stroškovne učinkovitosti ne zagotavljata samo dobra priprava in izvajanje evropskih politik in programov, ampak tudi dejstvo, da so v evropskih institucijah zaposleni visoko kvalificirani posamezniki, ki pripravljajo in spremljajo evropske zakone, koordinirajo delovanje držav članic, pripravljajo sklepe o združitvah, kartelih in varstvu konkurence, zagotavljajo, da Evropska unija deluje v 23 jezikih ter upravljajo financiranje programov. Spodaj smo opisali nekaj primerov dobro porabljenega denarja za zaposlene na Evropski komisiji.

Zaposleni na Generalnem direktoratu za gospodarske in finančne zadeve igrajo ključno vlogo v boju proti najhujši finančni krizi v zadnjih desetletjih, ki zlasti slabo vpliva na stanje v evroobmočju. Evropska komisija si močno prizadeva za skupen in vseobsežen evropski odziv na krizo. Paket šestih predlogov, ki jih je Evropska komisija predložila septembra 2010 bo privedel do bistvene spremembe pri usklajevanju in nadzorovanju evropskih gospodarskih politik.

Zaposleni v Generalnem direktoratu za notranji trg in storitve (GD MARKT) so pripravili predloge za nov evropski sistem finančnega nadzora, katerega organi so začeli delovati letos. Ti novi nadzorni organi bodo olajšali in koordinirali ukrepe nacionalnih nadzornih organov. Evropska prizadevanja v tej smeri pomenijo veliko izboljšanje učinkovitosti v primerjavi z razdrobljenostjo, ki smo ji bili priča v preteklosti. V teh organih bomo letos zaposlili 150 ljudi, v štirih letih pa naj bi se to število povzpelo na 300. Ta številka je močno pod številom zaposlenih v večini nacionalnih nadzornih organov (v Združenem kraljestvu je v organu za finančni nadzor približno 3 300 zaposlenih), vendar bo zadostovalo za izpolnjevanje predpisanih nalog.

Zaposleni v GD MARKT so pripravili tudi evropske predpise, ki so privedli do odprtih in konkurenčnih postopkov javnih naročil, s čimer je bilo prihranjenih že približno 20 milijard evrov. To daleč presega stroške, ki jih ustvarja regulativni okvir in se ocenjujejo na 5 milijard evrov.

Gostovanje v mobilnih omrežjih: Zahvaljujoč zakonodaji, ki so jo pripravili na Komisiji in je uvedla omejitve cen, so se stroški za klice v gostujočem omrežju znotraj EU od leta 2005 znižali za 73 %.

Hudi nesreči tankerjev Erika in Prestige sta EU primorali, da je drastično spremenila svoj obstoječi režim in sprejela nove predpise in standarde za preprečevanje nesreč na morju. Tudi za to so poskrbeli zaposleni na Komisiji in pripravili zakonodajne predloge, s katerimi naj bi preprečili nova razlitja nafte.

Služba za pomoč MSP na Kitajskem, ki jo sofinancira Komisija, zagotavlja brezplačne podporne storitve za evropska mala in srednja podjetja, da bi zaščitila in utrdila svoje pravice intelektualne lastnine na Kitajskem ali v povezavi s Kitajsko.

Zaposleni na Generalnem direktoratu za konkurenco izvajajo politiko konkurence Evropske unije, ki zagotavlja neposredne in posredne koristi evropskim potrošnikom in podjetjem v višini več milijard evrov. Vsi ti primeri imajo pomemben čezmejni učinek in jih je bolje obravnavati na evropski kot na nacionalni ravni. Komisija je leta 2010 sprejela 14 odločitev glede varstva konkurence in kartelov ter naložila za 2 873 676 433 kazni. Plačane kazni zmanjšujejo znesek, ki ga morajo države članice prispevati k proračunu EU. Za leto 2010 se takšne koristi, ki izhajajo iz odločitev Komisije v zvezi s karteli, ocenjujejo na vsaj 7,2 milijarde evrov (morda celo na 10,8 milijarde). V zvezi z združitvami je Komisija leta 2010 sprejela 274 odločitev, pri katerih so morale zadevne strani v določeni meri spremeniti svoje načrte glede združitev. Za leto 2010 se takšne koristi, ki izhajajo iz odločitev Komisije v zvezi z združitvami, ocenjujejo na vsaj 4,2 milijarde evrov (morda celo na 6,3 milijarde). Evropska komisija je od uvedbe Uredbe o združitvah leta 1989 obravnavala okrog 4 500 primerov. Na podlagi konzervativne domneve, da povprečna združitev vključuje štiri države članice, smo se v 20 letih tako izognili 18 000 nacionalnim postopkom. Leta 2010 je Komisija prav tako sprejela 435 sklepov o državnih pomočeh, od katerih številni predstavljajo ključen odziv EU na finančno in gospodarsko krizo.

Zaposleni v Generalnem direktoratu za pravosodje so si prizadevali za priznavanje sodb po celotni Evropski uniji: decembra 2010 je Evropska komisija predlagala ukinitev postopka exequatur – zapletenega in dragega postopka za priznavanje in izvrševanje sodb v civilnih in gospodarskih zadevah med državami članicami. Reforma, ki jo predlaga Komisija, bo spodbudila prosti pretok sodb. Z odpravo postopka exequatur bo vsaka država članica lahko priznala vsako sodbo katere koli druge države članice. V povprečju postopek exequatur podjetje ali posameznika stane približno 2 000 evrov, kadar gre za enostavne primere v EU, kar pomeni od1 100 evrov v Bolgariji do 3 800 evrov v Italiji. V bolj zapletenih primerih pa stroški lahko znašajo tudi do 12 700 evrov. Ta postopek pomeni tudi nepotrebne nevšečnosti z vmesnimi postopki, za katere se včasih lahko porabi kar do 12 mesecev. Lizbonska pogodba zdaj omogoča popolno zaupanje v sodbe v civilnih in gospodarskih zadevah iz vseh 27 držav članic.

Na notranjem trgu razlike med davčnimi predpisi lahko ovirajo učinkovito poslovanje. Svet je zato na predlog Komisije 13. julija 2010 sprejel direktivo, ki zagotavlja, da davčni organi zdaj sprejemajo e-račune, izdane v drugih državah članicah. Do zdaj so namreč razlike med pravili glede e-računov ovirale takšen razvoj. Komisija ocenjuje, da bodo podjetja zaradi odprave ovir za e-račune v davčnih predpisih lahko na leto stroške zmanjšala za do 18 milijard evrov.

Glavna naloga zaposlenih na Generalnem direktoratu za trgovino so pogajanja glede večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumov, s katerimi evropskim podjetjem omogočamo dostop do novih trgov. Pogajalci z GD za trgovino vsako leto opravijo okrog 2000 službenih poti, da bi pomagali odpreti nove trge in izboljšali trgovinske predpise za podjetja. GD za trgovino ima v Bruslju in delegacijah po svetu zaposlenih manj kot 750 ljudi. To je v primerjavi s podobnimi službami za trgovinsko politiko v ZDA, Kanadi ali na Japonskem zelo malo. V okviru enotne evropske trgovinske politike se 27 državam članicam ni treba več vsaki posebej udeleževati maratonskih trgovinskih pogajanj in ni jim treba več imeti 27 različnih skupin pogajalcev, ki bi potovali v 27 različnih glavnih mest na pogajanja. Enotna evropska trgovinska politika je zato učinkovita in smotrna ter dejansko stroškovno učinkovita. Poleg tega morajo zaposleni na GD za trgovino zagotavljati, da naši trgovinski partnerji igrajo pošteno igro, se pravi, da spoštujejo trgovinska pravila EU in Svetovne trgovinske organizacije, ter začeti pravne postopke v imenu evropskih podjetij proti njim, kadar jih ne. Prav tako uvoznikom, ki na trgu EU ne igrajo po pravilih, naložijo dodatne dajatve. GD za trgovino evropskim podjetjem zagotavlja tudi številne storitve in s tem kar največ koristi od enotne trgovinske politike, na primer z internetno podatkovno bazo o dostopu do trga za izvoznike EU, pomočjo za izvoznike za države v razvoju in posebnimi skupinami za dostop do trga v EU in državah po svetu, ki si prizadevajo za odpravo nepoštenih trgovinskih ovir, s katerimi se srečujejo evropska podjetja.

Več kot 100 strokovnjakov za humanitarno pomoč opravlja svoje delo za Komisijo na terenu. V času kriz in katastrof ocenijo humanitarne potrebe in poskrbijo za takojšnje izvajanje nujnih nalog. Gre za pomembno delo, ki ga posamezne države članice ne bi mogle opraviti same. Ti strokovnjaki Komisijo in države članice redno in iz prve roke informirajo o humanitarnih potrebah (npr. prek poročil o stanju). Hkrati se usklajujejo s humanitarnimi partnericami na terenu in tako preprečujejo podvojevanje pomoči oziroma pomanjkanje pomoči, kjer je ta potrebna. Spremljajo tudi izvajanje projektov, ki jih financira EU, s čimer na licu mesta izvajajo stroga pravila Evropske komisije glede kontrol in revizij.

1 :

Podatki, navedeni v tem poglavju, izvirajo iz naknadne ocene Evropskega socialnega sklada ter podatkov za leto 2009, ki so jih države članice predložile v svojih letnih poročilih o izvajanju.

2 :

Instytut Badan Strukturnalnych, Ocena koristi za države EU-15, ki so posledica izvajanja kohezijske politike na Poljskem (2009).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website