Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/428

Bruselj, 20. junija 2011

Državne pomoči: Komisija se posvetuje o podpori filmski industriji – pogosta vprašanja

Čemu je namenjeno danes začeto posvetovanje?

31. decembra 2012 prenehajo veljati merila za ocenjevanje združljivosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih shem, namenjenih podpori filmski in avdiovizualni industriji, s pravili EU o državni pomoči. Komisija je ta merila opredelila v svojem sporočilu o kinematografiji iz leta 2001 (glej IP/01/1326). Njihova veljavnost je bila do zdaj trikrat podaljšana, nazadnje leta 2009 (glej IP/09/138).

V sporočilu o podaljšanju iz leta 2009 je Komisija opredelila nekatere težnje, v zvezi s katerimi bi bil pri pregledu pravil o državni pomoči potreben nadaljnji razmislek. Ta vprašanja vključujejo obveznosti teritorializacije porabe, ki jih nalagajo sheme podpore filmski industriji, podporo tudi drugim vidikom (kot sta denimo filmska distribucija in digitalna projekcija) in ne samo filmski in televizijski produkciji ter konkurenco med nekaterimi državami članicami pri uporabi državnih pomoči za privabljanje naložb velikih (zlasti ameriških) podjetij za filmsko produkcijo.

Danes objavljeni dokument za razpravo je prvi korak pregleda pravil o državni pomoči, ki naj bi bil dokončan do konca leta 2012.

Kaj omogoča sporočilo Komisije o kinematografiji iz leta 2001?

Pravila EU o državni pomoči vzdržujejo enotni trg, na katerem lahko tekmujejo in enakopravno trgujejo podjetja iz vseh držav EU, saj državam članicam preprečujejo, da bi v EU selektivno spodbujale podjetja v škodo konkurentov. Na splošno je v skladu z zakonodajo EU finančna podpora, ki jo države ali državni organi zagotavljajo posameznim podjetjem ali industrijskim sektorjem, prepovedana.

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s tem dopušča nekatere izjeme, vključno z državno pomočjo, ki je namenjena pospeševanju kulture. Taka pomoč se lahko šteje za združljivo pod določenimi pogoji, opredeljenimi v členu 107(3)(d) PDEU in sporočilu o kinematografiji iz leta 2001.

Pod katerimi pogoji lahko filmska in avdiovizualna produkcija prejmeta državno pomoč?

Nacionalne sheme ne smejo razlikovati na podlagi državljanstva in morajo upoštevati načelo prostega gibanja na notranjem trgu. V skladu s sporočilom o kinematografiji iz leta 2001 morajo sheme trenutno izpolnjevati še naslednja posebna merila:

  • koristi od podpore morajo imeti kulturni izdelki, podpora se ne sme osredotočati na posebne dejavnosti, povezane z ustvarjanjem filmov (kot je postprodukcija),

  • spoštovati je treba nekatere zgornje meje glede obveznosti teritorializacije porabe in intenzivnosti pomoči.

Zakaj je posvetovanje o teh merilih potrebno zdaj?

Odkar je Komisija sprejela ta merila, je minilo 10 let. V tem obdobju sta se precej spremenila tehnologija in obnašanje potrošnikov. Danes objavljeni dokument za razpravo ne proučuje samo vprašanja, ali so obstoječa merila najprimernejša, temveč tudi vprašanje, ali bi morala podpora filmski industriji zajemati dejavnosti, ki niso zgolj produkcija.

Ali ima Komisija dvome o potrebi zagotavljanja državne pomoči za filmska in avdiovizualna dela?

Ne. Od sprejetja akcijskega načrta državnih pomoči iz leta 2005 je nova zakonodaja na področju državnih pomoči oblikovana tako, da najprej določi cilj take pomoči in nato razloži zahteve, ki jih mora ta izpolnjevati, da je potrebna, sorazmerna in dobro zasnovana. Eno od prvih vprašanj v dokumentu za razpravo je zato „Zakaj financiramo filmsko industrijo?“. To vprašanje ne postavlja pod vprašaj načela javnega financiranja filmske industrije. Z njim želi Komisija pridobiti čim več mnenj o tem, kakšen naj bi bil skupni evropski cilj tovrstne podpore, preden začne prizadevanja za opredelitev pravil o državni pomoči za ta pomembni sektor.

Komisija je leta 2009 ugotovila, da nekatere države članice s subvencijami tekmujejo pri privabljanju velikih filmskih produkcij. Ta težnja se nadaljuje. Prav preprečevanje tekmovanja s subvencijami pa je eden od ciljev določb o državni pomoči iz Pogodbe.

S takim tekmovanjem pridobijo edino velike ameriške produkcijske hiše, največ pa izgubijo nacionalne filmske industrije po Evropi. In vendar je bilo sporočilo o kinematografiji iz leta 2001 prilagojeno shemam podpore evropski filmski industriji, katerih glavni cilj je podpora nacionalni in evropski kulturi. Komisija zato proučuje to očitno protislovje.

Ali ni zamisel, da bi morale vse sheme podpore filmski industriji temeljiti na skupnih merilih EU v neskladju z idejo o kulturni raznolikosti, ki jo spodbuja EU?

Dokument za razpravo ne predlaga, da bi morale vse sheme podpore filmski industriji temeljiti na skupnih merilih EU. Dejansko poudarja potrebo po spoštovanju načela subsidiarnosti, na podlagi katerega mora biti vsaka odločitev sprejeta na najustreznejši ravni.

A v skladu s Pogodbo za vse take sheme veljajo enaka pravila o državni pomoči. Težko bo najti ravnovesje, vendar Komisija upa, da ji bodo odgovori v okviru tega posvetovanja pomagali pri določanju najprimernejših, širokih, skupnih meril.

Zakaj bi bilo financiranje filmske industrije sploh opredeljeno kot državna pomoč, če večina evropskih filmov, financiranih iz javnih sredstev, ni prikazanih zunaj svojih nacionalnih meja, dosega nizek tržni delež in zato ne vpliva ali vpliva v zelo majhni meri na trgovino in konkurenco med državami članicami?

Kot je razvidno iz porasta promocijskih dejavnosti med mednarodnimi filmskimi festivali, kot je filmski festival v Cannesu, se z evropskimi filmi trguje na mednarodni ravni. Na tej ravni tudi tekmujejo za pozornost. Pogoji, da se financiranje iz javnih sredstev šteje za državno pomoč, so tako izpolnjeni, saj filmi pogosto prejmejo več kot 200.000 evrov podpore in lahko vplivajo na trgovino ter izkrivljajo konkurenco. To še zlasti velja za javno financiranje velikih mednarodnih filmskih produkcij.

Pomembno je tudi omeniti, da razpoložljivi podatki o čezmejnih ogledih in tržnih deležih upoštevajo le obiske v kinematografih. Kot pa ugotavlja dokument za razpravo, ljudje filmov ne gledajo več samo v kinematografih. Hišni kino, plačljiva televizija, brezplačna televizija, internet in druge platforme v povezavi z notranjim trgom zdaj omogočajo lažji dostop do filmov, narejenih v drugih državah članicah EU.

Ali dokument za razpravo ne meša dveh zelo različnih vprašanj, ki zahtevata različne pristope in rešitve: filme z resnično evropsko (celo nacionalno) „kulturno intenzivno“ vsebino in privabljanje/preusmerjanje velikih filmskih produkcij?

Dokument za razpravo zgolj usmerja pozornost na možno protislovje med tema dvema različnima pristopoma posameznih držav članic. Komisija bo pregledala odgovore v okviru posvetovanja, preden bo predlagala ustrezen način ocenjevanja obeh vrst financiranja, ki imata vsaka svoje prednosti.

Ali bi razširitev obsega uporabe sporočila o kinematografiji otežila zagotavljanje javnih finančnih sredstev za filmsko in avdiovizualno produkcijo?

Ne. Komisija mora oceniti združljivost vsakega financiranja iz javnih sredstev, ki v skladu z določbami Pogodbe pomeni državno pomoč. Obstoj sporočila Komisije ali smernic povečuje pravno gotovost za sektor ter omogoča oblikovanje shem podpore filmski industriji.

Čeprav obstoječa pravila iz sporočila o kinematografiji iz leta 2001 zajemajo le podporo produkciji, Komisija od držav članic prejema vedno večji delež priglasitev, v katerih predlagajo podporo drugim dejavnostim, kot je denimo filmska distribucija.

To povzroča pravno negotovost držav članic in dodatno upravno breme tako zanje kot za Komisijo. Z zagotovitvijo, da bo prihodnje sporočilo o kinematografiji zajemalo večino podpore filmski industriji, bi se tako zmanjšalo upravno breme, povezano s priglasitvijo take podpore, ter čas, ki ga Komisija potrebuje za njeno oceno.

Zakaj namerava Komisija ponovno proučiti merilo teritorializacije?

Osnovno načelo evropskega notranjega trga je prosto gibanje blaga, kapitala, oseb in storitev. Pogoji teritorializacije, ki od filmskih producentov zahtevajo, da določen del skupnega proračuna filma (ali dodeljene pomoči) porabijo v državi članici, ki pomoč dodeli, lahko pomeni omejitev tega prostega gibanja. V skladu z načeli prava EU mora biti takšna omejitev utemeljena in sorazmerna glede na posebne okoliščine dejavnosti evropske filmske produkcije. Komisija zato namerava pregledati merila, ki so podlaga za njeno analizo, da bi upoštevala razvoj trgov v zadnjem času in posebnosti, povezane s pospeševanjem kulture.

Kakšen časovni načrt si je za pregled zastavila Komisija?

Okvirni časovni načrt je na voljo na spletni strani javnega posvetovanja, ki se bo posodabljala glede na potek pregleda:

  • oktober 2011: objava odgovorov v okviru posvetovanja,

  • od decembra 2011 do februarja 2012: javno posvetovanje o osnutku sporočila,

  • april 2012: objava odgovorov v okviru posvetovanja,

  • druga polovica leta 2012: sprejetje novega sporočila o kinematografiji.

(glej tudi IP/11/757)


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website