Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/364

Bruselj, 31. maja 2011

Gospodarsko upravljanje EU: velik korak naprej

EU in njene države članice so sprejele vrsto pomembnih odločitev za boljše gospodarsko in proračunsko usklajevanje EU kot celote in zlasti evrskega območja. Na ta način bo odpravljeno neravnovesje med obema deloma Evropske ekonomske in monetarne unije (EMU). Odločitve bodo zagotovile tesnejše usklajevanje gospodarskih politik držav članic, kar se je med krizo izkazalo kot nujno. Zaradi tega bodo medsebojno odvisna gospodarstva EU lažje omogočila rast in nova delovna mesta. To je velik korak naprej.

Novo gospodarsko upravljanje temelji na treh glavnih odzivih na krizo:

1. Krepitev skupnega gospodarskega načrta s temeljitejšim nadzorom EU

  • Dogovorili smo se o prednostnih nalogah za gospodarstvo EU: strategija Evropa 2020 je skupni gospodarski načrt EU. Na ravni EU in nacionalni ravni določa jasne prednostne naloge in cilje, namenjene krepitvi rasti v Evropi v naslednjem desetletju. Letni pregled rasti določa prednostne ukrepe za naslednjih 18 mesecev, ki so preneseni v nacionalne cilje in ukrepe, prirejene potrebam vsake države članice. Pakt „evro plus“ določa dodatne zaveze za države, ki so vanj vključene.

  • Strožji nadzor ekonomskih in fiskalnih politik s strani EU:
    Komisija je predlagala, naj se EU dajo na voljo nova orodja, ki naj preprečujejo pojav nevzdržnih javnih financ in nastanek velikih konkurenčnih neravnovesij med državami članicami. Sistem vključuje kazni: države evrskega območja, ki ne spoštujejo pravil, lahko doletijo finančne kazni. Evropski parlament in Svet naj bi dokončala sveženj do junija 2011.

  • O gospodarskih prednostnih nalogah in proračunskih politikah bomo razpravljali vsako leto ob istem času: naš novi instrument usklajevanja za spremljanje zavez na ravni EU se imenuje evropski semester. V prvi polovici vsakega leta bodo potekale razprave o gospodarskem programu EU, in sicer na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga Komisija predstavi januarja, in prednostnih nalog držav članic, kakor so predstavljene spomladi v njihovih nacionalnih programih. Priporočila po državah članicah bodo izdana junija in bodo tako lahko pravočasno vključena v nacionalne proračune in ekonomske politike za naslednje leto.

2. Zaščita stabilnosti evrskega območja

Leta 2010 se je EU na krizo državnega dolga odzvala z vzpostavitvijo začasnih podpornih mehanizmov, ki jih bo leta 2013 zamenjal stalni evropski mehanizem za stabilnost. Ti podporni ukrepi pomagajo pri zaščiti finančne stabilnosti evrskega območja. Odvisni so od programov stroge fiskalne konsolidacije in reform, oblikovani pa so v tesnem sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom.

3. Obnova finančnega sektorja

EU je določila nova pravila in ustanovila nove agencije, ki naj katere koli težave rešijo bolj zgodaj ter zagotovijo ustrezno regulacijo in nadzor vseh finančnih akterjev. Delo na tem področju se bo nadaljevalo, vključno z bolj sistematičnimi in strožjimi testi kapitalske moči bank, ki se trenutno že izvajajo. Zdrav finančni sektor je za podjetja in gospodinjstva bistvenega pomena, saj omogoča dostop do kreditov.

1. Krepitev skupnega gospodarskega načrta s temeljitejšim nadzorom EU

Skupen okvir je nujen, da se lahko EU spopade s svojimi gospodarskimi izzivi in povrne na pot močnejše rasti. Pomanjkanje jasnega sistema gospodarskega upravljanja med državami članicami je v preteklosti vodilo v neravnovesja in izgubljene priložnosti, zaradi česar je bila v začetku krize celotna EU bolj izpostavljena. Da bi odpravila to stanje, je Komisija predlagala strategijo Evropa 2020, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2010. Strategija povezuje (1) skupen gospodarski načrt z (2) močnejšim nadzornim okvirom EU, ki sta predmet sinhroniziranega odločanja in spremljanja (3).

1.1 Strategija Evropa 2020, letni pregled rasti in pakt „evro plus“

Strategija Evropa 20201 je skupni gospodarski načrt EU – načrt za izhod iz krize ter spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v naslednjih 10 letih. Ob kratkoročnih izzivih, povezanih s krizo in potrebo po strukturnih reformah, obravnava tudi ukrepe za pospeševanje gospodarske rasti, ki so potrebni zato, da si Evropa opomore od krize in pripravi svoja gospodarstva, da bodo v prihodnje odpornejša na gospodarske pretrese.

Strategija Evropa 2020 temelji na preprostem in učinkovitem mehanizmu izvajanja, ki ga sestavljajo cilji, konkretni prednostni ukrepi in spremljanje. Zajema:

  • Pet ciljev za leto 2020. Za leto 2020 je bilo določenih 5 ciljev, ki naj pospešijo prizadevanja na kritičnih področjih prihodnosti EU: zaposlovanje, inovacije, podnebje/energetika, izobraževanje in socialna vključenost. Ti cilji so bili sprejeti za EU kot celoto, vsaka država članica pa jih je ustrezno prevedla tudi v nacionalne cilje.

  • 75% prebivalstva v starosti od 20 do 64 let mora imeti zaposlitev,

  • 3 % BDP EU je treba nameniti raziskavam in razvoju.

  • EU mora za 20 % zmanjšati izpuste CO2, za 20 % povečati energetsko učinkovitost in dvigniti delež oskrbe z obnovljivimi viri energije glede na celotno porabo energije na 20 %.

  • Delež mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, mora biti pod 10 % in vsaj 40 % mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje.

  • Revščina naj bi ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot danes.

  • Sedem vodilnih pobud. Za pospešitev napredka v smeri ciljev strategije Evropa 2020, je Komisija predlagala sedem vodilnih pobud: Digitalna agenda za Evropo2, Unija inovacij3, Mladi in mobilnost4, Evropa, gospodarna z viri5, Industrijska politika za dobo globalizacije6, Program za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta7 ter Evropska platforma za boj proti revščini8. Nedavno sprejetje Akta za enotni trg9 je dodaten primer ukrepov Komisije v podporo strategiji Evropa 2020.

  • Deset konkretnih prednostnih nalog za leto 2011. Januarja 2011 je Komisija v svojem letnem pregledu rasti*10 podrobneje opredelila pot naprej z določitvijo bolj neposrednih ukrepov za naslednjih osemnajst mesecev.

  • Tri prednostne naloge so namenjene zagotavljanju makroekonomske stabilnosti: 1. ureditev javnih financ; 2. ukrepanje v primerih primanjkljajev ali presežkov v tekoči proračunski bilanci in 3. zagotavljanje stabilnosti finančnega sektorja. Primer: v letu 2011 vse države članice izvajajo načrte fiskalne konsolidacije, ki določajo stroge ciljne primanjkljaje; dosegati jih bo treba od tega leta naprej, proračunske primanjkljaje držav članic pa bodo v dogovorjenem časovnem obdobju znižali pod 3 % BDP.

  • Štiri prednostne naloge so namenjene pospeševanju strukturnih reform: 1. povečanje privlačnosti dela s finančnega vidika, kar bo pomagalo ljudem, da se ponovno zaposlijo ali najdejo novo delovno mesto; 2. nujna reforma pokojninskih sistemov; 3. zagotovitev, da bodo nadomestila za brezposelnost pospeševala iskanje zaposlitve ter 4. boljše ravnotežje med prožnostjo in varnostjo na trgu dela. To ne pomeni opuščanja skupnega evropskega socialnega modela, ampak vključevanje tistih, ki so iz trga dela trenutno izključeni.

  • Tri prednostne naloge so namenjene podpori ukrepom za spodbujanje rasti: 1. odprava ovir, ki še vedno ovirajo enotni trg; 2. povečanje naložb v energetske in prometne infrastrukture ter infrastrukture informacijske tehnologije, delno s pomočjo inovativnega financiranja (vključno s projektnimi obveznicami EU) in 3. ustvarjanje stroškovno učinkovitega dostopa do energije. Pospeševanje rasti bo pomagalo tudi pri pospeševanju fiskalne konsolidacije in podpori strukturnim reformam.

  • Države članice evrskega območja ter šest držav zunaj njega so se dogovorile o dopolnilni agendi z dodatnimi reformami, ki se imenuje pakt „evro plus“* in odraža njihovo večjo soodvisnost. Poleg članic evrskega območja so k paktu pristopile Bolgarija, Danska, Latvija, Litva, Poljska in Romunija. Pakt se osredotoča na štiri področja: konkurenčnost, zaposlovanje, vzdržnost javnih financ in krepitev finančne stabilnosti.

  • Pakt je bil potrjen na spomladanskem Evropskem svetu 24.–25. marca 2011. Vseh 23 podpisnic se je zavezalo k izvajanju v njem opredeljenih reform. Preostale štiri države članice lahko po želji pristopijo k paktu.

  • Pakt je celovito vključen v novi okvir gospodarskega upravljanja, v skladu z njim sprejete obveze pa se vključijo v nacionalne programe reform* zadevnih držav članic.

  • Integriran mehanizem za izvajanje, ki bo zagotovil, da so obveznosti EU učinkovito izvedene s pomočjo nacionalnih reform. Države članice so se obvezale, da bodo:

  • določile nacionalne cilje, ki jih bodo izpolnile do leta 2020, s čimer so se obvezale, da bodo prispevale k skupnim prizadevanjem EU. To je bilo storjeno leta 2010. Komisija spremlja napredek;

  • v svojih nacionalnih programih reform* ter programih stabilnosti ali konvergenčnih programih* opredelile ukrepe, ki jih nameravajo sprejeti na nacionalni ravni, da s tem prispevajo k dogovorjenemu na ravni EU. To bi moralo vključevati letni pregled rasti in ključna področja iz pakta „evro plus“. Nacionalne programe reform ter programe stabilnosti ali konvergenčne programe je treba poslati Komisiji.

  • te ukrepe prenesle v konkretne ukrepe politike s pomočjo nacionalnih proračunov in zakonov, o njih pa bodo razpravljali njihovi parlamenti.

1.2. Strožji nadzor ekonomskih in fiskalnih politik s strani EU:

V zadnjih nekaj letih EU ni mogla spoštovati ciljev, ki si jih je zadala glede gospodarske in fiskalne politike, delno zaradi premalo strogega nadzornega mehanizma. V ta namen je Komisija 29. septembra 2010 predstavila šest zakonodajnih predlogov (tako imenovani šesterček11). Evropski parlament in Svet naj bi sveženj dokončno potrdila junija 2011. Sveženj ima tri glavne cilje:

1. cilj: strožji preventivni ukrepi s pomočjo okrepljenega pakta za stabilnost in rast

Države članice se morajo izogibati čezmernim javnim primanjkljajem (nad 3 % BDP) in prezadolženosti (nad 60 % BDP), da ne bi ogrozile proračunske vzdržnosti. Ta pravila so zapisana v Pogodbah in podrobneje opredeljena v paktu za stabilnost in rast*.

Doseganje tega cilja se zagotavlja z nadzorom nad nacionalnimi proračuni ter nadzorom in usklajevanjem gospodarskih politik (na podlagi člena 121 Pogodbe). V ta namen države članice vsako leto v svojih programih za stabilnost ali konvergenčnih programih opredelijo strukturne reforme in prizadevanja, potrebna za dosego fiskalne vzdržnosti.

Novi sistem upravljanja uvaja tri bistvene spremembe:

  • večja preglednost: države članice morajo zagotoviti, da njihovi proračunski okviri odražajo proračunski okvir EU na vseh upravnih ravneh (nacionalni, regionalni in lokalni ravni). Približevanje vseh elementov – kot so nacionalni javni računovodski sistemi, statistika in prakse napovedovanja – standardom EU bo omogočilo večjo preglednost in skupinski pritisk;

  • strožja pravila: države članice z nevzdržnimi javnimi financami bodo morale znatno napredovati v smeri srednjeročnih proračunskih ciljev, da bodo lahko upoštevale merilo 3-odstotnega primanjkljaja. Rast porabe bi morala biti povezana s srednjeročno stopnjo rasti BDP, tako da bi morebitni dodatni prihodki vodili v povečane prihranke in ne v večje izdatke. Od držav, katerih delež dolga presega 60 %, držav, katerih raven dolga se strmo dviga, ali držav, pri katerih obstaja tveganje za dolgoročno vzdržnost, se bo pričakovala hitrejša prilagoditvena pot za dosego njihovega srednjeročnega proračunskega cilja;

  • boljše izvajanje: če dogovorjena načela ne bodo upoštevana, bodo za zadevne države članice veljala opozorila Komisije, tudi v preventivni fazi. V primeru trajnega in/ali zelo resnega neupoštevanja pravil bo Komisija državi članici napisala priporočilo za sprejetje korektivnih ukrepov. Svet bo priporočilo sprejel, razen če bo kvalificirana večina držav članic glasovala proti (tako imenovano obratno glasovanje s kvalificirano večino). Takšno priporočilo bo za države članice evrskega območja slonelo na izvedbenem mehanizmu (na podlagi člena 136 Pogodbe), in sicer v obliki obrestnega depozita v višini 0,2 % BDP. Ta preventivni del pakta za stabilnost in rast je pakt „evro plus“ še okrepil. Države članice evrskega območja (in številne druge) morajo fiskalna pravila EU, kot so določena v paktu za stabilnost in rast, prenesti v nacionalno zakonodajo s pomočjo posebnega nacionalnega pravnega instrumenta po lastni izbiri. Ta mora biti dovolj zavezujoč in trajen (npr. ustavni ali okvirni zakon).

2. cilj: strožji korektivni ukrepi s pomočjo okrepljenega pakta za stabilnost in rast

Če države članice ne upoštevajo pragov, določenih v Pogodbah, se sproži postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem*. Vendar sedanji fiskalni položaj v skoraj vseh državah članicah in težave z državnim dolgom v nekaterih državah članicah kažejo, da obstoječi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem ni bil učinkovit. Komisija je predlagala povečanje učinkovitosti pakta za stabilnost in rast z njegovim boljšim izvajanjem in z možnostjo, da se državam članicam naložijo kazni (kakor je navedeno zgoraj). Dve ključni spremembi sta:

  • strožja pravila: zmanjšanje dolga bo pri oceni javnih financ postalo merilo. Države članice, katerih dolg presega 60 % BDP, morajo v obdobju treh let zmanjšati znesek, za katerega njihov dolg presega prag, za vsaj eno dvajsetino na leto. Če tega ne bodo storile, bo za zadevne države sprožen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Kot je navedeno v predlogu Komisije, je treba pri oceni, ali zmanjševanje dolga poteka dovolj hitro, upoštevati vse ustrezne dejavnike;

  • boljše izvajanje: od države članice evrskega območja, v kateri se ustvari čezmerni primanjkljaj, bo zahtevan brezobrestni depozit v višini 0,2 % BDP. Komisija bo državi članici napisala priporočilo za sprejetje korektivnih ukrepov. Svet bo priporočilo sprejel, razen če bo kvalificirana večina držav članic glasovala proti (tako imenovano obratno glasovanje s kvalificirano večino). V primeru neupoštevanja prvotnega priporočila glede popravljalnega ukrepa bo ta brezobrestni depozit (glej v nadaljevanju) pretvorjen v denarno kazen. V primeru nadaljnjega neupoštevanja priporočil bo denarna kazen zvišana;

3. cilj: zmanjšanje makroekonomskih in konkurenčnih neravnovesij

V zadnjem desetletju so države članice sprejele različne gospodarske odločitve, kar je vodilo v konkurenčne vrzeli in velika makroekonomska neravnovesja znotraj EU. Da bi lahko takšne težave opredelili in popravili veliko prej, bo vzpostavljen nov nadzorni mehanizem. Temeljil bo na naslednjih glavnih elementih:

  • jasen opozorilni sistem: preglednica zunanjih in notranjih kazalnikov (okrog 10) za odkrivanje neravnovesij, ki nastajajo na različnih področjih gospodarstva. Sestava kazalnikov se lahko sčasoma spremeni. Mejne vrednosti bodo določene in objavljene. Ocena teh kazalnikov ne bo mehanična, ampak jo bo izvajala Komisija na podlagi poglobljenih pregledov, programov za stabilnost in konvergenčnih programov ter nacionalnih programov reform;

  • strožja pravila: na podlagi člena 121 Pogodbe bo ustvarjen nov postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem*. Ta ustreza postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za javne finance. Če bo Komisija menila, da obstajajo makroekonomska neravnovesja (ali tveganje zanje), bo predlagala, da Svet začne postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem, in priporočila, da zadevna država članica sprejme načrt korektivnih ukrepov z jasnim časovnim razporedom izvedbenih ukrepov in z rokom. Doseženi napredek se bo redno preverjal;

  • boljše izvajanje: za države članice evrskega območja bodo izvedbeni mehanizmi v primeru, če neravnovesja ne bodo odpravljena, vključevali denarne kazni (v višini 0,1 % BDP) in nefinančne ukrepe.

1.3. Evropski semester

V preteklosti so institucije EU gospodarsko politiko preučevale spomladi, fiskalne okvire pa jeseni, medtem ko je bilo izvajanje obveznosti držav članic, sprejetih na ravni EU, pregledano samo za nazaj. V bistvu smo se o gospodarskih ciljih odločali, ne da bi pri tem vedeli, koliko denarja sploh lahko zagotovimo.

Od zdaj naprej bodo države članice in Komisija o strukturnih reformah, ukrepih za krepitev rasti in fiskalnem nadzoru razpravljale istočasno. Te razprave se bodo odvijale na ravni EU vsako leto od januarja do junija (izraz evropski semester*12 se pravzaprav nanaša na prvi semester vsakega leta). Na ta način bo Evropa zagotovila skladnost med gospodarskimi odločitvami in proračunskimi omejitvami ter tako okrepila njihovo učinkovitost in izboljšala izvajanje na nacionalni ravni. Dodatne obveznosti, sprejete v okviru pakta „evro plus“, bodo prav tako v celoti vključene v ta novi proces.

Kako bo sistem deloval?

  • januar: usmerjanje s strani Komisije. Komisija bo vsak cikel začela s predstavitvijo letnega pregleda rasti*13 v januarju, in sicer z jasno oceno gospodarskega položaja EU in smernicami za nadaljnje prednostne naloge, ki jih je treba izvesti na ravni EU in nacionalnih ravneh. Pregled bo vključeval tri elemente ekonomskih politik: makroekonomsko in fiskalno politiko, strukturne reforme in ukrepe za krepitev rasti.

  • marec: politična potrditev s strani Evropskega sveta. Spomladanski Evropski svet bo ta načrt za gospodarsko reformo in fiskalno politiko obravnaval in odobril v enem samem nizu sklepov. Voditelji držav in vlad bodo nato prevzeli odgovornost za skupni gospodarski načrt in okvir proračunskega nadzora ter bodo obvezani, da v svojih državah zagotovijo ustrezno izvajanje.

  • april/maj: predstavitev nacionalnih programov. Države članice bodo takrat Komisiji in drugim državam predložile svoje programe nacionalnih reform in programe za stabilnost* (države članice evrskega območja) ali konvergenčne programe* (države, ki niso del evrskega območja). Nacionalni programi reform opredeljujejo načrte držav članic v zvezi s strukturnimi reformami in ukrepi za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest ter za napredek v smeri doseganja ciljev strategije Evropa 2020. Vključujejo tudi kratkoročne zaveze iz pakta „evro plus“, kot so jih izrazile pogodbenice. Programi stabilnosti in konvergenčni programi pa opredeljujejo nacionalne načrte za zdrave in vzdržne javne finance. Sinhronizacija priprave teh dveh programov bo zagotovila poenostavitev postopkov in odsevala učinkovit krog zdravih javnih financ in strukturne reforme.

  • junij: priporočila Komisije. Po ocenah teh nacionalnih poročil bo Komisija v juniju predstavila osnutek priporočil Svetu za vsako posamezno državo, pri čemer bo označila napredek in pomanjkljivosti vsake države članice pri izvajanju dogovorjenih ukrepov. Evropski svet bo na junijskem zasedanju razpravljal o teh poročilih in jih nato sprejel. Države članice bodo pri sestavljanju svojih proračunov za prihodnje leto upoštevale smernice, ki so jih prejele od Sveta. Vlade bodo v drugi polovici leta nacionalnim parlamentom še naprej pošiljale predloge proračuna v razpravo, saj imajo parlamenti še naprej pravico, da odločajo o proračunu. Z drugimi besedami, novi okvir nikakor ne omejuje suverenosti nacionalnih parlamentov.

2. Zaščita stabilnosti evrskega območja

Gospodarska kriza je povzročila velik pritisk na javne finance, saj je povečala stopnje primanjkljajev in javni dolg v vseh državah članicah. Trem državam članicam, ki niso del evrskega območja, so finančno pomoč zagotovile EU (na podlagi mehanizma bilance plačil), MDS in Svetovna banka, v zameno pa so se te države zavezale k izvajanju načrtov fiskalne konsolidacije in strukturnih reform. Prvi program je bil dogovorjen z Madžarsko, ki je med oktobrom 2008 in novembrom 2010 prejela izplačila v višini 5,5 milijarde EUR. Drugi program je bil januarja 2009 sprejet za Latvijo v zameno za pomoč v vrednosti 7,5 milijarde EUR. Tretji program je bil za 5 milijard EUR dogovorjen z Romunijo maja 2009. Romunski in latvijski program trenutno še vedno potekata.

Gibanje državnega dolga je vse od leta 2010 zelo zaskrbljujoče in je nekaterim državam članicam evrskega območja preprečilo dostop do trajnostnega refinanciranja državnega dolga na trgu.

Da bi zagotovili stabilnost evrskega območja kot celote in posameznim državam članicam pomagali pri premagovanju finančnih težav in/ali resnega pritiska trga, so bili za varovalo kot zadnje sredstvo vzpostavljeni začasni mehanizmi. Sprejet je bil tudi dogovor o stalnem mehanizmu, ki bo vzpostavljen po 1. juliju 2013.

Državi članici evrskega območja, ki zaprosi za finančno pomoč, se lahko le-ta dodeli pod strogimi pogoji, ki se odražajo v programu za gospodarsko prilagoditev, o katerem se pogajata Komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS), skupaj z Evropsko centralno banko (ECB). S takšnimi mehanizmi ima EU možnost, da ukrepa in brani evro, tudi v najhujših scenarijih. So jasen odraz skupnega interesa in solidarnosti znotraj evrskega območja, pa tudi individualne odgovornosti vsake države članice do drugih držav članic.

- Mehanizem dvostranskih posojil (za Grčijo). 2. maja 2010 je bil vzpostavljen začasni mehanizem za soočanje z neposredno grožnjo grške nesolventnosti. Države članice evrskega območja so se strinjale, da Grčiji skupaj z MDS zagotovijo finančno pomoč v višini 110 milijard EUR v obliki dvostranskih posojil, s posebnimi obrestnimi merami, za obdobje treh let. Ta posojila so bila pogojena s strogim programom fiskalne konsolidacije, o njih pa so razpravljali s Komisijo, ECB in MDS. Komisija spremlja napredek z misijami, ki jih izvaja vsako četrtletje, in poroča finančnim ministrom.

Sporazum z 11. marca 2011 je združil obveznosti prihodnjih in že izplačanih obrokov posojil Grčiji z obveznostmi posojil Irski (v povprečju sedem let in pol). Poleg tega je bilo odločeno, da se obrestna mera prihodnjih in že izplačanih obrokov posojil Grčiji zniža za 100 bazičnih točk.

- Začasni mehanizmi z vrednostjo do 500 milijard EUR (2010–2013). Ob soočanju z nenehnim pritiskom na trgih državnega dolga so se 10. maja 2010 države članice evrskega območja in Komisija odločile, da vzpostavijo dva začasna varovalna mehanizma v višini do 500 milijard EUR za podporo drugim državam evrskega območja, ki bi morda potrebovale finančno podporo. To sta evropski mehanizem za finančno stabilizacijo* (EFSM), ki temelji na poroštvih proračuna Skupnosti v višini do 60 milijard EUR, in evropski instrument za finančno stabilnost* (EFSF), medvladno telo, ki zagotavlja do 440 milijard EUR v obliki poroštev držav članic evrskega območja. MDS se je odločil, da te mehanizme dopolni z morebitno finančno podporo državam evrskega območja v višini do 250 milijard EUR.

Novembra 2010 je Irska zaprosila za 85 milijard EUR pomoči iz teh na novo vzpostavljenih mehanizmov na podlagi močnega poslabšanja njenega fiskalnega položaja zaradi izrednih bančnih težav, ki so zaostrile učinek recesije. O programu so se pogajale Komisija, MDS in ECB. Združeno kraljestvo, Danska in Švedska so se odločili, da mehanizem za pomoč dopolnijo z dvostranskimi posojili14.

Ob upoštevanju irske izkušnje in z namenom, da bi se lahko soočili z morebitno podobno zahtevo pred letom 2013, je Evropski svet na zasedanju, ki je potekalo 24.–25. marca, nadalje izboljšal ključne elemente teh začasnih mehanizmov. Obrestna mera posojil evropskega instrumenta za finančno stabilnost (in posledično posojil evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo) je bila znižana, da bi bolje upoštevala vzdržnost dolga držav, ki prejemajo pomoč, obenem pa je ostala nad stroški financiranja posojila in s tem v skladu z načeli vrednotenja MDS. Obseg dejavnosti evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo je prav tako postal prožnejši: izjemoma lahko posreduje na primarnem trgu dolga (tj. nakup novo izdanih državnih obveznic) v okviru programa s strogimi pogoji. Dogovorjena posojilna zmogljivost evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo v višini 440 milijard EUR se bo izvajala v celoti, kot je predlagala Komisija. Spremembe pravnega dokumenta evropskega instrumenta za finančno stabilizacijo bodo pripravljene tako, da bodo omogočile zaključek nacionalnih parlamentarnih postopkov do konca junija 2011 in v celoti upoštevale nacionalne ustavne zahteve.

Maja 2011 je bila finančna pomoč v vrednosti 78 milijard EUR dodeljena tudi Portugalski, da bi država lahko rešila svoje težave pri financiranju. Dve tretjini te pomoči bosta sproščeni iz virov EU: 26 milijard bo zagotovljenih iz EFSF, 26 pa iz EFSM; preostalih 26 milijard bo dal na voljo MDS. Pomoč bo izplačana skozi triletno obdobje, pogojena pa bo z izidom četrtletnih ocen izvajanja dogovorjenega programa na Portugalskem, vključno z ambiciozno fiskalno prilagoditvijo, širokim spektrom reform za utrditev rasti in konkurenčnosti ter ukrepi za okrepitev stabilnosti finančnega sektorja.

- Evropski mehanizem za stabilnost (od 1. julija 2013). Preteklo jesen so se države članice evrskega območja odločile, da bodo kot strukturni odziv na morebitne prihodnje prošnje za finančno pomoč po letu 2013 vzpostavile stalni mehanizem, zapisan v Pogodbi.

Evropski mehanizem za stabilnost15 (EMS) bo zagotavljal stalni okvir za reševanje kriz ter bo s 1. julijem 2013 prevzel vlogo evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo pri zagotavljanju zunanje finančne pomoči državam članicam evrskega območja. Dostop do finančne pomoči evropskega mehanizma za stabilnost bo zagotovljen na podlagi strogih političnih pogojev v okviru makroekonomskega programa za prilagoditev in natančne analize vzdržnosti javnega dolga, ki jo bo izvedla Komisija skupaj z MDS in v povezavi z ECB. Država članica upravičenka bo morala vzpostaviti ustrezno obliko sodelovanja zasebnega sektorja v skladu s posebnimi okoliščinami in na način, ki je popolnoma skladen s praksami MDS. Države članice zunaj evrskega območja se lahko odločijo, da bodo pri ukrepih, ki jih bo izvajal EMS, sodelovale začasno (kot v primeru Irske).

Pogoji glede evropskega mehanizma za stabilnost, vključno z upravljanjem, strukturo in porazdelitvijo kapitala, lokacijo, instrumenti in udeležbo MDS so bili dogovorjeni na vrhu držav članic evrskega območja 11. marca 2011, Evropski svet pa jih je potrdil na zasedanju 24.–25. marca. Dejanska posojilna sposobnost EMS bo 500 milijard EUR (celotni vpisani kapital bo 700 milijard EUR, od tega zneska bo 80 milijard EUR v obliki vplačanega kapitala in 620 milijard EUR v obliki kombinacije dodeljenega kapitala na vpoklic in poroštev iz držav članic evrskega območja).

Pogodba o delovanju EU (člen 136) bo spremenjena, tako da bo vzpostavila EMS. Po prejemu pozitivnega mnenja Komisije in Evropskega parlamenta je Evropski svet na to spremembo pristal februarja in marca 2011, s čimer je utrl pot nacionalnim ratifikacijam.

3. Obnova finančnega sektorja

Od izbruha finančne krize leta 2008 se ukrepi EU osredotočajo na zapolnjevanje vrzeli v ureditvi finančnega sektorja in na krepitev nadzora tega sektorja z namenom izboljšanja stabilnosti, preglednosti in zaupanja.

  • - Januarja 2011 je bila z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) vzpostavljena nova struktura za finančni nadzor s pravo ostrino, namenjena zagotavljanju, da so makroekonomska tveganja odkrita dovolj zgodaj. Dopolnjujejo jo trije evropski sektorski odbori za nadzor: Evropski bančni organ (EBA – London), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA – Frankfurt) ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA – Pariz) 16.

  • Opredeljena so trdnejša pravila glede kapitalskih zahtev za banke, investicijske družbe in zavarovalniške družbe: četrti pregled direktive o kapitalskih zahtevah za banke in investicijske družbe in direktiva Solventnost II za zavarovalniške družbe (veljati začne v letu 2013). Obstoječa in nova pravila o merilih za plačilo, bonusih v finančnih institucijah in zmanjšanju spodbud za kratkoročno tveganje bodo omogočila boljše obvladovanje tveganja v finančnih institucijah. Za zagotovitev, da se noben finančni sektor, trg ali izdelek ne izogne ustrezni ureditvi in učinkovitemu nadzoru, se izvaja globalni pristop17. Sprejeti so bili že ukrepi, ki bodo oblikovali okvir za hedge sklade in zasebni kapital, ter nekatera pravila, ki urejajo bonitetne agencije, čeprav je na tem področju potrebno nadaljnje delo. Več pobud je predmet pogajanj ali pa bodo uvedene v bližnji prihodnosti18, vključno s pobudami o izvedenih finančnih instrumentih, prodaji na kratko, finančnih trgih in tržnih zlorabah. Komisija se zavzema za pripravo vseh potrebnih zakonodajnih predlogov za izvajanje zavez skupine G20, sprejetih v Londonu, Pittsburghu in Washingtonu, pred koncem poletja 2011.

  • Bistven je tudi odmik od sedanjega stanja moralnega tveganja, ko se banke v primeru resnih težav dejansko zanašajo na pomoč vlade. Zato bo Komisija v naslednjih nekaj mesecih predlagala celovit okvir za reševanje bank v težavah, ki bo zagotovil, da lahko banke pravilno prenehajo poslovati in da v primeru težav niso davkoplačevalci tisti, ki nosijo posledice.

Vzporedno že poteka delo za zagotavljanje uspešnega poslovanja bančnega sektorja in izhod iz krize.

  • Testi kapitalske moči bank so eno od nadzornih orodij, ki se na ravni EU uporabljajo za odkrivanje morebitnih pomanjkljivosti in preprečevanje stečaja ali odpovedi sistema. Konkretneje, testi ocenijo splošno prilagodljivost bančnega sektorja EU in solventnost posameznih bank ob soočanju s hipotetičnimi neželenimi dogodki. To delo vodi Evropski bančni organ. Druge zainteresirane strani so ECB, Komisija in nacionalni nadzorniki, ki so odgovorni za izvajanje testov na nacionalni ravni.

  • Od leta 2008 so bili testi kapitalske moči izvedeni dvakrat. EBA je marca začela z novim sklopom testov kapitalske moči na obširnem vzorcu bank EU. Izvedeni bodo strogi medsebojni pregledi in nadzor kakovosti, rezultati pa bodo objavljeni sredi junija 2011. Zagotoviti je treba popolno preglednost glede izpostavljenosti bank. Banke, ki bodo s pomočjo testa kapitalske moči opredeljene kot izpostavljene in morda podkapitalizirane, bodo morale ustrezno ukrepati. Države članice bodo pred objavo novih rezultatov testa kapitalske moči objavile posebne načrte popravnih ukrepov za prestrukturiranje izpostavljenih institucij, vključno s potencialnimi tržno zasnovanimi rešitvami, kot je neposredno financiranje na trgih ali odprodaja sredstev, pa tudi trdne okvire za dokapitalizacijo posameznih institucij in pospešitev prestrukturiranja bank, če je potrebno, v okviru pravil EU o državni pomoči. Scenariji izjemnih situacij, ki jih je razvil EBA v tesnem sodelovanju z ECB, Evropskim odborom za sistemska tveganja in Komisijo, so strogi ter obravnavajo zaskrbljenost trgov glede stopnje resnosti in obsega testa. Glede državnega tveganja bodo uporabljeni pretresi za izpostavljenosti iz poslovnih knjig bank.

  • EBA ločeno izvaja pregled intervencijskih struktur bank in likvidnosti njihovih portfeljev sredstev.

GLOSAR: TERMINOLOŠKI VODIČ H GOSPODARSKEMU UPRAVLJANJU

Letni pregled rasti (Annual Growth Survey – AGS) predstavi Komisija na začetku vsakega leta. V njem so določene prednostne naloge EU na področju gospodarstva, da se pospeši rast in ustvarijo delovna mesta v naslednjih dvanajstih mesecih. Letni pregled rasti je podlaga za smernice spomladanskega Evropskega sveta, te smernice pa so aprila/maja prevedene v nacionalne načrte. Predstavitev letnega programa rasti pomeni tudi začetek evropskega semestra.

Pakt „evro plus“ (Euro+ Pact) ima dopolnilno vlogo glede na letni pregled rasti. Opredeljuje nadaljnje reforme, h katerim so se zavezale države članice evrskega območja in h katerim lahko po želji pristopijo druge države (to so že storile Bolgarija, Danska, Latvija, Litva, Poljska in Romunija). Pakt je bil sprejet marca 2011. Osredotoča se na konkurenčnost, zaposlovanje, vzdržnost javnih financ in krepitev finančne stabilnosti.

Strategija Evropa 2020 (Europe 2020) je skupni gospodarski program EU. Pomeni desetletno strategijo reform, ki naj pospeši rast in ustvarjanje delovnih mest ter spodbudi socialno vključenost in podpre boj proti podnebnim spremembam. Sprejeta je bila marca 2010. Strategija določa pet vzvodov rasti in pet ciljev, ki jih je treba doseči do leta 2020 na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja, energetike, izobraževanja in zmanjšanja revščine.

Evropski instrument za finančno stabilnost (European Financial Stability Facility, EFSF) je bil vzpostavljen maja 2010 kot medvladno telo, ki lahko odobri posojila državam evrskega območja, ki potrebujejo finančno podporo, in sicer do skupne vrednosti 440 milijard EUR. Poroštva zagotavljajo same države članice evrskega območja. S 1. julijem 2013 bo EFSF nadomeščen z evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM).

Evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (European Financial Stabilisation Mechanism, EFSM) je bil prav tako ustanovljen maja 2010. Lahko odobri posojila do skupne vrednosti 60 milijard EUR državam članicam evrskega območja, ki potrebujejo finančno pomoč. Poroštva za EFSM zagotavlja proračun Skupnosti, vendar se sredstva dejansko ne izplačujejo iz samega proračuna. S 1. julijem 2013 bo EFSM nadomeščen z evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM).

Evropski mehanizem za stabilnost (European Stability Mechanism, ESM) bo od 1. julija 2013 operativen kot stalni mehanizem EU za reševanje kriz. Nadomestil bo EFSM in EFSF kot instrument zagotavljanja finančne pomoči državam članicam evrskega območja, ki jo potrebujejo. Pomoč bo dodeljena ob upoštevanju strogih pogojev glede politik in povezana z makroekonomskim programom ekonomske prilagoditve. Obliko ESM je določil Evropski svet marca 2011. Lahko bo odobril do 500 milijard EUR posojil. Zaradi ustanovitve ESM je bila dogovorjena sprememba člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Evropski semester (European Semester) — od leta 2011 naprej bo prva polovica vsakega leta posvečena intenzivnemu usklajevanju politik med institucijami EU in 27 državami članicami v zvezi z gospodarskim programom in proračunskim nadzorom. Evropski semester je ključni element okrepljenega gospodarskega upravljanja. Semester se začne januarja, ko Komisija predstavi letni pregled rasti s prednostnimi nalogami EU v zvezi z gospodarskimi reformami in fiskalno konsolidacijo. Te prednostne naloge so predmet razprave na marčevskem Evropskem svetu, ki jih tudi potrdi. Nacionalne programe reform ter programe stabilnosti ali konvergenčne programe države članice pošljejo Komisiji in drugim državam v aprilu. Komisija nato izda priporočila v zvezi s temi programi, ki jih Evropski svet potrdi na junijskem zasedanju in nato uradno sprejme julija. Države članice upoštevajo te smernice pri svojih nacionalnih proračunih, ki so predmet razprave v parlamentu, običajno v drugi polovici leta. S tem bo prvič zagotovljena vključitev evropske dimenzije.

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (Excessive Deficit Procedure, EDP) – Države članice se morajo izogibati čezmernim javnim primanjkljajem (nad 3 % BDP) in prezadolženosti (nad 60 % BDP). Komisija je predlagala okrepitev obstoječega postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem z namenom, da bi vladam onemogočila, da prekoračijo ta prag. Ko država članica ne spoštuje pragov, Svet na podlagi priporočila Komisije odloči o uvedbi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Države evrskega območja, za katere je bil sprožen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, bodo morale položiti brezobrestni depozit v znesku 0,2 % njihovega BDP in sprejeti korektivno ukrepanje, ki ga predlaga Svet. Če država priporočila ne spoštuje, se depozit spremeni v denarno kazen.

Postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem (Excessive Imbalance Procedure, EIP) – pomemben element novega gospodarskega upravljanja EU je poudarek na ugotavljanju in popravljanju makroekonomskih neravnovesij in neravnovesij v konkurenčnosti, zlasti znotraj evrskega območja. Na podlagi preglednice, ki zajema kakih 10 kazalnikov, bo Komisija odkrivala neravnovesja, ki nastajajo na različnih področjih gospodarstva. Svet lahko na podlagi priporočil Komisije sproži postopek v zvezi s čezmernim neravnovesjem za državo članico, v kateri obstaja ali se lahko pojavi neravnovesje. Za države evrskega območja lahko nesposobnost odprave neravnovesij v skladu z določenim načrtom in do danega roka povzroči določitev kazni v vrednosti 0,1 % BDP.

Nacionalni program reform (National Reform Programme, NRP) – vse države članice aprila/maja predložijo nacionalni program reform po marčevskem Evropskem svetu. V programu so opredeljene gospodarske reforme in ukrepi za spodbujanje rasti, ki jih je treba uvesti v naslednjem letu in po tem, da zadevna država članica doseže napredek v smeri ciljev, h katerim se je zavezala v okviru strategije Evropa 2020. Države članice svoje nacionalne programe reform predstavijo skupaj s programi stabilnosti in konvergenčnimi programi (ti se osredotočajo na fiskalno konsolidacijo). Komisija se pri sestavi svojih priporočil po državah opre na oba programa.

Programi stabilnosti ali konvergenčni programi (Stability and Convergence Programmes, SCP) – v tednih po marčevskem Evropskem svetu države članice predložijo Komisiji svoje načrte za zdrave javne finance in fiskalno vzdržnost. Za države članice evrskega območja se ti programi imenujejo programi stabilnosti, za države zunaj njega pa konvergenčni programi. Komisija te programe oceni skupaj z nacionalnimi programi reform držav članic aprila oziroma maja. Priporočila se potrdijo med junijskim zasedanjem Evropskega sveta, Svet pa jih uradno sprejme kratko po tem.

Pakt za stabilnost in rast (Stability and Growth Pact, SGP) je okvir, prek katerega EU zagotavlja fiskalno vzdržnost vseh 27 držav članic in zlasti evrskega območja. Z reformami v zvezi z gospodarskim upravljanjem EU, ki bodo uradno dogovorjene junija 2011, bo pakt za stabilnost in rast postal preglednejši, trdnejši in učinkovitejši tako na ravni preprečevanja kot na ravni izvajanja. Merila glede javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja bodo prvič imela enako težo. Države članice bodo morale doseči znaten napredek v smeri srednjeročnih proračunskih ciljev, rast porabe pa bo morala biti sorazmerna z rastjo BDP. Za države članice evrskega območja, ki ne bodo sposobne izvesti korektivnih ukrepov in z njimi do dogovorjenega roka doseči te cilje, bo Komisija priporočila kazen na ravni 0,2 % BDP. Kazni ne bodo naložene, samo če kvalificirana večina držav članic glasuje proti njim.

1 :

* Vse besede, označene z zvezdico, so obrazložene v priloženem glosarju.

Glej IP/10/225.

2 :

Glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200.

3 :

Glej IP/10/1288 in MEMO/10/473.

4 :

Glej IP/10/1124 in MEMO/10/408.

5 :

Glej IP/11/63 in MEMO/11/43.

6 :

Glej IP/10/1434, MEMO/10/532 in MEMO/10/533.

7 :

Glej IP/10/1541 in MEMO/10/602.

8 :

Glej IP/10/1729 in MEMO/10/687.

9 :

Glej IP/10/1390, IP/11/469 in MEMO/11/239.

10 :

Glej IP/11/22 in MEMO/11/11

11 :

Glej IP/10/1199, MEMO/10/455, MEMO/10/454 in MEMO/10/456.

12 :

Glej IP/11/22 in MEMO/11/14

13 :

Glej MEMO/11/11.

14 :

Glej IP/10/1768.

15 :

Glej MEMO/10/636.

16 :

Glej MEMO/10/434.

17 :

Glej IP/10/1353, MEMO/10/532 in MEMO/10/506.

18 :

Glej MEMO/11/6.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website