Navigation path

Left navigation

Additional tools

Vprašanja in Odgovori: Pravice Pacientov na Področju Čezmejnega Zdravstvenega Varstva

European Commission - MEMO/11/32   19/01/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/32

Bruselj, 19. januarja 2011

Vprašanja in Odgovori: Pravice Pacientov na Področju Čezmejnega Zdravstvenega Varstva

Starejši nemški državljan s sladkorno boleznijo vzame na potovanje v Italijo s sabo recepte. Bo farmacevt ta recept sprejel? Poljska državljanka bi želela opraviti operacijo kolka v državi, kjer živijo in delajo njeni vnuki, a kako si lahko to organizira iz Poljske? Portugalski državljan se zanima za operacijo sive mrene pri španskem specialistu. Mu bodo stroški zanjo povrnjeni? To je le nekaj primerov, pri katerih bi pacient potreboval pojasnila o pravicah in pravilih glede čezmejnega zdravstvenega varstva.

Na novo sprejeti zakon EU jasno določa pravice pacientov glede koriščenja varne in kakovostne zdravstvene oskrbe prek meja EU in katere stroški so povrnjeni. Pacientom, ki odpotujejo v drugo državo EU zaradi zdravstvene oskrbe, zagotavlja, da bodo uživali enako obravnavo kot državljani države, v kateri jim je oskrba nudena. Ta novi zakon bo pacientom iz EU koristil na več načinov. Nacionalnim zdravstvenim organom bo omogočil tesnejše sodelovanje in izmenjavo informacij o standardih glede kakovosti in varnosti zdravstvena varstva. V pomoč bo državljanom, ki potrebujejo specializirano zdravljenje, na primer tistim, ki potrebujejo postavitev diagnoze ali zdravljenje redke bolezni. Podpira razvoj „evropskih referenčnih mrež“, ko se na prostovoljni osnovi povezujejo specializirani strokovni centri, ki so v Evropi že priznani. Zdravstveni strokovnjaki po Evropi bodo lahko izmenjevali najboljše prakse glede zdravstvenega varstva in zagotavljali standarde odličnosti.

Za kakšen obseg gre?

Bolniki raje prejmejo zdravstveno varstvo v svoji državi. Zato povpraševanje po čezmejnem zdravstvenem varstvu pomeni le okrog 1 % javne porabe za zdravstveno varstvo, ki je zdaj približno deset milijard evrov. Ta ocena vključuje čezmejno zdravstveno varstvo, ki ga pacienti niso načrtovali vnaprej (kot je nujna zdravstvena oskrba). To pomeni, da je manj kot 1 % odhodkov in premikov pacientov za načrtovano čezmejno zdravstveno varstvo, kot so operacije kolka, kolena ali sive mrene.

Kaj pa že obstoječa zakonodaja na tem področju (uredbe o socialni varnosti)?

Državljani, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo (vključno z nujno zdravstveno oskrbo), ko so začasno v tujini, imajo še naprej koristi od obstoječih uredb in bodo deležni oskrbe, ki jo potrebujejo.

V primeru načrtovanega zdravljenja lahko pacient že zaprosi za predhodno odobritev. Tega ni mogoče zavrniti, če pacient ne more biti obravnavan v zdravstveno utemeljenem časovnem roku.

Ali potem res potrebujemo ta novi zakon?

Ta direktiva ne bo vplivala na storitve, ki so državljanom že na voljo preko uredb o socialni varnosti. Čeprav so obstoječa pravila – ki se osredotočajo na sporazume o socialni varnosti, ne pa na pravice pacienta – v rabi že od leta 1971, je še vedno treba pojasnjevati pravice državljanov EU, ki naj bi bili deležni zdravstvene oskrbe v drugi državi članici.

V primeru bolnišnične oskrbe je eden od glavnih dosežkov te nove direktive, da bodo pacienti lahko izbrali svojega izvajalca storitev zdravstvenega varstva.

Kar zadeva nebolnišnično oskrbo, se bodo pacienti lahko zdravili v tujini brez predhodne odobritve ali formalnosti in zahtevali povračilo po vrnitvi domov. Ta direktiva ne zajema samo javnih, temveč tudi zasebne izvajalce.

Pacienti bodo imeli v zvezi z bolnišnično in nebolnišnično oskrbo dostop do informacij o kakovosti in varnosti oskrbe, ki jo bodo prejeli.

Ta direktiva skuša tudi obravnavati druga praktična vprašanja, kot so: kje lahko najdem informacije o standardih kakovosti, ki se uporabljajo v bolnišnici? Kolikšno bo povračilo stroškov zanj? Sodišče je potrdilo1, da pravica do čezmejnega zdravstvenega varstva obstaja že v Pogodbi. Vendar zdaj ta direktiva to jasno določa v pravu EU in zagotavlja enovit in usklajen okvir za vse državljane v Evropi.

Ali pred odhodom na zdravljenje v tujini potrebujem odobritev svojega nacionalnega organa?

Nacionalni organi lahko uvedejo sistem „predhodne odobritve“ v treh primerih:

1) za zdravljenje, ki vključuje vsaj eno prenočitev v bolnišnici;

2) za visoko specializirano in drago zdravljenje;

3) v resnih in posebnih primerih v povezavi s kakovostjo ali varnostjo zdravljenja, zagotovljenega v tujini. V teh treh primerih se lahko zgodi, da morajo pacienti zaprositi za predhodno odobritev pri svojem nacionalnem organu, pristojnem za povračilo.

Ali je takšna odobritev lahko zavrnjena?

Nacionalni zdravstveni organi lahko zavrnejo odobritev, če bi zadevno zdravljenje ali zadevni izvajalec zdravstvenih storitev lahko pomenila tveganje za pacienta. Odobritev je lahko zavrnjena tudi, če je primerno zdravljenje lahko zagotovljeno doma v ustreznem času, vendar bodo morale države članice pojasniti, zakaj je bila takšna odločitev potrebna.

Kaj se zgodi, če mi je bila odobritev zavrnjena?

Pacienti imajo pravico zahtevati pregled katere koli upravne odločitve o čezmejnem zdravstvenem varstvu za svoj primer.

Koliko stroškov bom imel povrnjenih po odhodu na zdravljenje v tujino?

Pacienti bo povrnjen enak znesek, kot bi ga dobili v svoji državi za istovrstno zdravljenje. Države članice, v katerih je zdravljenje brezplačno, bodo morale paciente obvestiti o svojih tarifah za povračila.

Ali sem lahko deležen zdravljenja v tujini, če to ni na voljo v moji državi?

Da, če zdravljenje ni na voljo v državi članici, nacionalni zdravstveni organi ne morejo zavrniti odobritve pacientu, ki se zanj odloči v drugi državi EU. Vendar bodo pacienti dobili povračilo za takšno zdravljenjem pod pogojem, da se sklada z nacionalno „košarico zdravstvenih storitev“.

Običajno so javne košarice storitev opredeljene precej na splošno, če pa obstajajo natančnejši seznami (kot so podrobne kode medicinskih tarif), jih je treba uporabiti za namene čezmejnega povračila.

Ali moram za čezmejno zdravljenje plačati vnaprej?

Da, na splošno pacient plača vnaprej, potem pa bo v čim krajšem roku prejel povračilo od nacionalnega organa. Zakon prav tako določa, da imajo države članice možnost izbire, da pisno vnaprej potrdijo znesek povračila na podlagi predračuna, ki ga je predložil pacient.

Kje lahko najdem več informacij o svojih pravicah do zdravljenja v tujini?

Ta novi zakon določa vzpostavitev kontaktne točke v vsaki državi članici za zagotavljanje informacij o pacientovih pravicah do zdravstvene oskrbe v Evropi. Ti centri si bodo izmenjevali informacije in bodo usposobljeni za zagotavljanje praktičnih informacij pacientom o pogojih za povračila in njihovih stopnjah, možnih zdravljenjih, izvajalcih, postopkih pravnega varstva idr. Na ta način bodo imeli pacienti jasnejšo idejo o kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, zagotovljenih v tujini, in bodo lahko v zvezi z njimi sprejemali z informacijami podprte odločitve o čezmejni zdravstveni oskrbi.

Ali lahko prenesem svojo zdravstveno kartoteko v državo članico, kjer bom deležen zdravljenja?

Država izvora bo zagotovila, da bo izvajalec zdravstvenih storitev v državi zdravljenja lahko dostopal do pacientove zdravniške dokumentacije v papirni ali elektronski obliki, v skladu z direktivami o varstvu podatkov. Okrepljeno sodelovanje med državami članicami glede e-zdravja bo zagotovilo, da bodo ti podatki popolnoma čitljivi in razumljivi. Drugače povedano, zdravstveni informacijski sistemi bodo zmožni „komunicirati med seboj“. Ne samo da bo to okrepilo varnost pacienta, temveč bodo tudi sistemi zdravstvenega varstva pridobili na trajnosti.

Kaj moram narediti v primeru težav med zdravljenjem v tujini?

Novi zakon določa odgovornost države zdravljenja in države povračila v primeru pritožb in pravnega varstva. Nacionalne kontaktne točke bodo pacientom zagotovile informacije, ki jih v zvezi s tem potrebujejo.

Kako naj vem, ali bo zdravljenje, ki sem ga bil deležen v tujini, ob moji vrnitvi domov imelo primerno nadaljevanje?

Predvidenih je več ukrepov za zagotovitev nadaljevanja zdravljenja. Država zdravljenja bo zagotovila, da bodo imeli pacienti dostop do svoje zdravstvene dokumentacije v zvezi s prejetim zdravljenjem v papirni ali elektronski obliki. Matična država bo zagotovila zdravniško spremljanje enake kakovosti ne glede na to, kje v EU je bilo zdravljenje opravljeno.

Bo moj recept sprejet v drugi državi članici EU?

Recept, izdan v drugi državi EU, bo sprejet v državi stalnega bivališča pacienta in obratno. To zagotavlja ustrezno spremljanje zdravljenja po pacientovi vrnitvi domov. Pacient ima pravico dobiti predpisano zdravilo pod pogojem, da ima zadevno zdravilo dovoljenje za prodajo in je dostopno v državi, kjer si ga želi pacient priskrbeti.

Načeloma bi morali biti recepti že priznani po vsej EU. Vendar v praksi ni vedno tako. Ta nova direktiva bo dala farmacevtom potrebna orodja za razumevanje čezmejnih receptov (na primer za boljšo identifikacijo predpisanega zdravila ter zadevnih zdravnikov in pacientov).

Katere koristi izhajajo iz mreže za ocenjevanje zdravstvene tehnologije (HTA)?

Mreža nacionalnih organov ali teles, pristojnih za ocenjevanje zdravstvene tehnologije, bo privedla do stalne strukture EU za sodelovanje na tem področju. Dodana vrednost HTA bo nosilcem političnih odločitev pomagala pri sprejemanju pravih odločitev o naložbah v zdravje in porabo zanj. Cilj sodelovanja v zvezi s HTA je zagotavljanje objektivnih in zanesljivih informacij o učinkovitosti in uspešnosti zdravstvenih tehnologij. To pomeni konkretno ukrepanje, ki še dodatno krepi z informacijami podprto sprejemanje odločitev nacionalnih organov.

Kaj je še treba storiti?

Na nacionalni ravni bodo države članice vzpostavile vsaj eno nacionalno kontaktno točko, ki bo pacientom zagotavljala vse ustrezne informacije. Poskrbele bodo, da bodo njihovi referenčni centri sodelovali v evropski referenčni mreži.

Zagotoviti morajo, da se uvedejo upravni postopki za uporabo čezmejnega zdravstvenega varstva in glede povračila stroškov, vključno s pritožbenimi postopki in mehanizmi za izračun stroškov.

Komisija bo vzpostavila mreže za krepitev sodelovanja EU na področju ocenjevanja zdravstvene tehnologije in e-zdravja. Pomagala bo tudi olajšati priznavanja čezmejnih receptov.

Kdaj bo ta zakon začel veljati?

Nacionalne vlade imajo 30 mesecev za vključitev teh ukrepov v nacionalno zakonodajo.

Več informacij:

http://ec.europa.eu/health/cross_border_care/policy/index_en.htm

1 :

Kohll in Decker (1998); Ferlini (2000); Geraets-Smits in Peerbooms (2001); Vanbraekel (2001); Inizan (2003); Müller Fauré in Van Riet (2003); Leichtle (2004); Watts (2006); Stamatelaki (2007); Elchinov (2010).


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website