Navigation path

Left navigation

Additional tools

Bruselj, 13. maj 2011 – Raziskava Eurobarometra o mladih in mobilnosti

European Commission - MEMO/11/292   13/05/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/292

V Bruslju, 13. maja 2011

Bruselj, 13. maj 2011 – Raziskava Eurobarometra o mladih in mobilnosti

53 % mladih Evropejcev je pripravljenih delati v tujini

Več kot polovica mladih Evropejcev (53 %) je pripravljenih ali si želi delati v drugi evropski državi. Pri tem večina daje prednost delu za določen čas (28 %) pred dolgoročnim bivanjem v tujini (25 %). Mladi moški (56 %) so izrazili večjo pripravljenost za delo v tujini kot mlade ženske (49 %) in mladi med 15 in 19 let so bolj pripravljeni delati v tujini kot mladi med 30 in 35 let (63 % proti 42 %). Nad selitvijo v tujino so tudi bolj navdušeni tisti z visoko izobrazbo kot tisti s srednješolsko izobrazbo (55 % proti 33 %). Dejstvo, da je več kot polovica mladih pripravljena delati v tujini, je dobra novica za evropski trg dela, saj je trenutna mobilnost delavcev zgolj 3 %.

Pripravljenost mladih za delo v drugi evropski državi

14 % mladih Evropejcev je bivalo v tujini zaradi študija ali usposabljanja

Kdor je študiral v tujini, bo tudi po zaključku študija bolj verjetno delal v tujini. Vsak sedmi (14 %) mladi Evropejec se je v tujini izobraževal ali usposabljal ali pa je živel v tujini v času raziskave. Delež se je gibal od 3 % v Turčiji do 39 % na Cipru in 41 % v Luksemburgu.

Delež mladih, ki so se v tujini izobraževali ali usposabljali

Od 14 odstotkov, ki so se v tujini izobraževali ali usposabljali, je 43 % študiralo na visokošolskem zavodu, 26 % pa jih je opravljalo prakso v podjetju v okviru visokošolskega izobraževanja. 43 % mladih se je izobraževalo v tujini v okviru izobraževalnega programa (srednješolsko izobraževanje), 33 % pa v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja. 21 % mladih je v tujini opravljalo prakso ali vajeniško dobo v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Glavni namen učne mobilnosti mladih v tujini

Pri mladih odraslih z visokošolsko izobrazbo in tistih, ki so še vključeni v visokošolski program, je bila verjetnost, da so nekaj časa preživeli v tujini, največja. Pri prebivalcih mest je bila verjetnost, da so se izobraževali v tujini, v primerjavi z mladimi iz manjših mest in podeželja skoraj dvakrat večja (21 % proti 12 %).

65 % mladih je svojo učno mobilnost plačalo iz lastnega žepa

Na vprašanje, kako so financirali svoje najdaljše bivanje v tujini, sta skoraj dve tretjini (65 %) odgovorili, da so ga plačali iz zasebnih sredstev ali s prihranki. 15 % jih je svoje izobraževanje financiralo iz programov EU, kot je Erasmus. Od teh jih je bilo 19 % v visokošolskih programih, 9 % pa v višjih letnikih splošne srednje šole ali v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Finančni viri za najdaljše bivanje mladih v tujini

Delež mladih, ki so za financiranje bivanja v tujini prejeli državna ali regionalna študijska posojila ali štipendije, se je med preučevanimi državami močno razlikoval. Medtem ko je te načine financiranja uporabila približno polovica anketirancev na Norveškem, Islandiji in v Luksemburgu, je bil delež v 17 od 31 preučevanih držav manjši od 20 %.

Finančni viri za najdaljše bivanje mladih v tujini

Državna ali regionalna študijska posojila in štipendije


Najpomembnejša pridobitev bivanja v tujini so nova znanja

Najpomembnejša prednost, ki jo mladi vidijo v izobraževanju ali usposabljanju v tujini, so nova znanja, ki jih delodajalci zelo cenijo, npr. boljše znanje tujega jezika, poznavanje drugih kultur, prilagodljivost in medosebne kompetence. V 18 od 31 preučevanih držav je največji delež anketirancev menil, da je izpopolnjeno znanje tujega jezika prva ali druga najpomembnejša prednost bivanja v tujini.

Najpomembnejše prednosti najdaljšega bivanja mladih v tujini

Nezmožnost financiranja največja ovira pri odločitvi za bivanje v tujini

Velika večina mladih Evropejcev se ni izobraževala v tujini. Ko so tiste, ki bi želeli iti v tujino, vprašali, zakaj se za to niso odločili, je 33 % vprašanih kot glavni razlog navedlo pomanjkanje finančnih sredstev in strošek bivanja v tujini. Četrtina je odgovorila, da so jim to preprečevale družinske obveznosti. Ta razlog so precej pogosteje navedle mlade ženske kot mladi moški (31 % proti 19 %). Ta razlog so pogosteje navedli tudi anketiranci s srednješolsko izobrazbo (38 %) v primerjavi z anketiranci iz drugih izobrazbenih skupin (24–28 %).

Razlogi mladih, zakaj se niso odločili za izobraževanje, usposabljanje, delo ali prostovoljstvo tujini


Več mladih si v prihodnosti želi ustanoviti svoje podjetje

3 % mladih Evropejcev si v prihodnosti želi ustanoviti lastno podjetje, 42 % mladih pa to ne zanima. Delež tistih, ki jih zanima ustanovitev podjetja, je bil precej višji med 15- do 19-letniki (50 %) kot med 30- do 35-letniki (34 %) ter med tistimi s poklicno in visokošolsko izobrazbo. 6 % anketirancev je že ustanovilo podjetje. Mladi v Bolgariji so za ustanovitev podjetja izrazili največ zanimanja (74 %), najmanj pa mladi v Italiji (27 %). Tisti, ki jih ustanovitev podjetja ni zanimala, so navajali različne razloge, vendar je vsak sedmi anketiranec navedel preveliko tveganje, 13 % pa prezapletenost postopkov.

Želja mladih po ustanovitvi lastnega podjetja

Članstvo v organizaciji

Skoraj polovica (46 %) mladih Evropejcev je dejavna v športnem klubu, mladinskem centru ali mladinski oz. kulturni organizaciji.

Delež mladih, dejavnih v športnem klubu, mladinskem centru ali kulturni organizaciji

Prostovoljno udejstvovanje

Približno četrtina mladih (24 %) je v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo sodelovala v organizirani prostovoljni dejavnosti.

Sodelovanje v organiziranih prostovoljnih dejavnostih

Udeležba na volitvah

Osem od desetih anketirancev (79 %) je v zadnjih treh letih oddalo svoj glas na političnih volitvah na lokalni, regionalni, državni ali evropski ravni.

Udeležba na volitvah na lokalni, regionalni, državni ali evropski ravni

Metodologija raziskave

Za raziskavo Eurobarometra „Mladi in mobilnost“ (št. 319a+b) je bilo med 26. januarjem in 4. februarjem 2011 v telefonsko anketo vključenih 57 000 mladih Evropejcev. Del raziskave o izobraževanju, usposabljanju, mobilnosti in zaposlovanju je zajel starostno skupino od 15 do 35 let iz držav članic EU 27, Hrvaške, Islandije, Norveške in Turčije, del o družbenem udejstvovanju mladih pa mlade med 15. in 30. letom starosti iz 27 držav članic EU.

Več o tem:

Poročilo o raziskavi Eurobarometra je na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/public_opinion

IP/11/567


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website