Navigation path

Left navigation

Additional tools

Revizija Direktive o obdavčitvi energije – vprašanja in odgovori

European Commission - MEMO/11/238   13/04/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/238

Bruselj, 13. april 2011

Revizija Direktive o obdavčitvi energije – vprašanja in odgovori

Kaj je Direktiva o obdavčitvi energije?

Davki na energijo že obstajajo v vseh državah članicah EU in so do določene mere usklajeni na ravni EU. Veljavna Direktiva o obdavčitvi energije, sprejeta leta 2003, je bila oblikovana predvsem z namenom preprečevanja izkrivljanja konkurence v sektorju energije na notranjem trgu. Določa skupna pravila o tem, kaj naj bi bilo obdavčeno ter kdaj so izjeme dovoljene in kakšne so. Najnižje stopnje, ki v glavnem temeljijo na količini porabljene energije, so določene za proizvode, ki se uporabljajo pri ogrevanju, električni energiji in pogonskih gorivih. Nad najnižjimi stopnjami lahko države članice svoje nacionalne stopnje določijo po lastni presoji.

Zakaj želi Komisija revidirati ta pravila?

Veljavna Direktiva o obdavčitvi energije je zastarela, saj ne obravnava bolj ambicioznih ciljev EU pri energetskih politikah in politikah na področju podnebnih sprememb. Revidirati jo je treba tudi tako, da bo obravnavala težave, ki so se pojavile na notranjem trgu. Poleg tega pa njen trenutni obseg ni enoten z obsegom sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki je največji mednarodni sistem za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov.

Prvič, veljavne najnižje stopnje za energente v glavnem temeljijo na količini (EUR/1000 l) in so določene skladno s stopnjami v državah članicah v zadnjih letih. To ustvarja nepravično konkurenco med viri goriva in neupravičene davčne ugodnosti za nekatere vrste goriv v primerjavi z drugimi. Na primer, glede na veljavne najmanjše vrednosti je premog obdavčen najmanj, etanol pa najbolj. Veljavna Direktiva o obdavčitvi energije je še posebej diskriminacijska do obnovljivih virov energije, saj so obdavčeni z enako stopnjo kot viri energije, ki naj bi jih nadomestili (npr. biodizel je obdavčen enako kot dizel itd.). Ker ta stopnja temelji na količini in ne na energijski vsebnosti, nosijo proizvodi z nižjo energijsko vsebnostjo, kot so obnovljivi viri energije, večje davčno breme v primerjavi s konkurenčnimi gorivi. To vprašanje bi obravnavala revidirana direktiva Komisije, ker bi bil davek na energijo povezan z energijsko vsebnostjo.

Drugič, z vidika podnebnih sprememb Direktiva o obdavčitvi energije nikakor ne obravnava potrebe po zmanjšanju emisij CO2. Kot je omenjeno zgoraj, so nekatera fosilna goriva pravzaprav obdavčena ugodneje kot čistejši konkurenti. Okvir EU bi državam članicam omogočil, da z uporabo davka na CO2 uresničijo svoje cilje glede delitve prizadevanj, ne da bi pri tem ogrožale svojo konkurenčnost v EU.

Končno, revidirana Direktiva o obdavčitvi energije, ki bi obravnavala CO2, bi preprečila, da bi zaradi različnih nacionalnih politik na notranjem trgu prišlo do oviranja ali izkrivljanja. Države članice so že začele z uvajanjem nacionalnega davka na CO2, vendar lahko različne razlage vodijo do dvojnega obdavčevanja in visokih stroškov usklajevanja za podjetja, ki poslujejo čezmejno. Pristop EU k obdavčitvi CO2 bi ustvaril enake pogoje za industrijo po vsej EU in olajšal čezmejno dejavnost. Obdavčitev CO2 se ne bi uporabila za obnovljive vire energije, kar bi jim zagotovilo dodatno prednost v primerjavi z običajnimi gorivi, s katerimi konkurirajo.

Kateri so glavni cilji predlagane nove Direktive o obdavčitvi energije?

Cilj revidirane direktive je prestrukturiranje načina obdavčitve energije, s čimer se bo podprl načrtovani premik k nizkoogljičnemu in energetsko učinkovitemu gospodarstvu ter se bodo preprečile težave na notranjem trgu.

  • Podnebne spremembe: cilj predloga je, da z uvedbo elementa CO2 v obdavčitev energije le-to uskladi z zavezami EU v zvezi s podnebnimi spremembami. Za količino CO2, ki se sprosti v sektorjih, ki niso vključeni v EU ETS, bo določena cena: višje kot so emisije določenega goriva, višji bo davek na CO2. To bo nagradilo bolj ekološke vire energije in razširilo prizadevanja za izpolnjevanje ciljev EU v zvezi z zmanjšanjem CO2, energetsko učinkovitostjo in obnovljivo energijo.

  • Energetska učinkovitost: energije primanjkuje in obdavčitev mora to odražati. Povezovanje stopnje davka z energijsko vsebnostjo goriv bi vse sektorje močno spodbudilo k večji energetski učinkovitosti.

  • Notranji trg: oblikovanje okvira EU za obdavčitev CO2 bi preprečilo razlike med okolju prijaznimi davčnimi politikami posameznih držav članic, pri čemer bi se podjetjem zagotovila večja pravna varnost, stroški usklajevanja pa bi se zmanjšali. Prav tako bi predlog ločil sektorje, ki so vključeni v EU ETS, od tistih, ki vanj niso vključeni, kar bi pripomoglo k preprečevanju dvojnega obdavčevanja.

  • Spodbujanje rasti in delovnih mest: države članice bi se lahko odločile za izvajanje rasti naklonjenih sprememb obdavčevanja, pri čemer bi skladno s strategijo Evropa 2020 zvišale obdavčitev energentov in zmanjšale davčno obremenitev zaposlenih.

Kakšne spremembe bo prinesel novi predlog?

Davki na energijo bi bili razdeljeni na dve komponenti: ena bi temeljila na vsebnosti CO2, druga pa na energijski vsebnosti.

CO2: za vse sektorje, ki jih EU ETS ne zajema, bi se uvedla posamezna najnižja stopnja emisij CO2 (20 EUR/t CO2). To bi zagotovilo ceno ogljika za navedene sektorje gospodarstva, kot so gospodinjstva, promet, manjša podjetja in kmetijstvo, ki niso vključeni v EU ETS. Obnovljivi viri energije ne bi bili predmet tega elementa CO2.

ENERGIJA: najnižje davčne stopnje za energijo ne bi temeljile na količini, ampak na energijski vsebnosti goriva (EUR/GJ). To pomeni, da bo gorivo obdavčeno na podlagi količine energije, ki jo ustvari, in večja energetska učinkovitost bo samodejno nagrajena. Energetska komponenta davka bo pripomogla k odpravi sedanjega izkrivljanja za konkurenčne vire energije (npr. bencin in dizel) in uvedla pravičnejše obdavčevanje za potrošnike, saj je pri porabi energije energijska vsebnost pomembnejša od količine. En GJ bo obdavčen na enak način, ne glede na proizvod, ki ga ustvari.

Elementi vsebnosti CO2 in energijske vsebnosti bi bili združeni, da bi tako ustvarili splošno stopnjo za obdavčitev proizvoda. Države članice bodo lahko določile lastne stopnje nad najmanjšimi vrednostmi EU in za te davke oblikovale lastno strukturo: lahko se na primer odločijo, da bodo nad najmanjšo vrednost zvišale samo element davka na energijsko vsebnost, ne pa tudi elementa CO2, ali obratno. Vendar se morajo enake stopnje in struktura nato uporabljati za vsa goriva, ki se uporabljajo v enak namen (pogonska goriva ali druga goriva).

Industrija bo imela v dolgih prehodnih obdobjih (do leta 2023), ki bodo na voljo za popolno uskladitev obdavčitve energijske vsebnosti, čas, da se prilagodi novi strukturi obdavčevanja.

Kakšen je obseg predloga?

Energijski element davka bi veljal za vsa goriva, ki se uporabljajo v prometu in za ogrevanje. Uporaba energentov kot negoriv bo, tako kot zdaj, ostala zunaj obsega obdavčitve energije (npr. v metalurških procesih).

Element davka na CO2 bo sistem za trgovanje z emisijami dopolnil tako, da se bo uporabljal v sektorjih, ki niso vključeni (promet, gospodinjstva, kmetijstvo in mala gospodarstva). Na tak način bo za vse emisije iz naprav veljal en signal cene CO2.

Zakaj zdaj?

Številni razlogi pojasnjujejo, zakaj je zdaj primeren trenutek, da Komisija oblikuje ta predlog. Prvič, ker države članice pripravljajo in uvajajo svoje strategije za izpolnitev ciljev EU na področju energije in podnebnih sprememb v obdobju 2013–2020, ta predlog zagotavlja jasen odgovor na vprašanje, kakšno vlogo bi lahko imeli davki. Drugič, revidirana Direktiva o obdavčitvi energije je zasnovana kot dopolnilo tretje faze EU ETS (2013–2020), ki bo v EU dopolnila svetovno zgornjo mejo in ki omogoča prehod s pravic na dražbe. Zato je nujno predlog pripraviti zdaj, da bosta Parlament in Svet imela dovolj časa njegovo potrditev.

Z vidika notranjega trga je prav tako pomembno, da se zdaj vzpostavi skupni okvir za obdavčevanje CO2. Države članice začenjajo uvajati lastne davke na CO2, pri čemer se lahko njihovi pristopi razlikujejo. Različne nacionalne politike lahko povzročajo težave za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in izkrivljajo konkurenco znotraj EU. Zato je bolje, da se pristop na ravni EU uvede zdaj in ne pozneje, ko bo morda potrebno zapleteno usklajevanje nacionalnih zakonov.

Končno, revizija Direktive o obdavčitvi energije je tudi element strategije Evropa 2020 in odziv na zahtevo Evropskega sveta iz marca 2008. Prav tako je odsev Konference ZN o podnebnih spremembah, ki je potekala v Cancunu v Mehiki novembra in decembra 2010. V zvezi s tem bi prispevala k trajnostni rasti ter spodbujanju boljšega izkoriščanja virov in bolj ekološkega in konkurenčnejšega gospodarstva. Glede na to da številne države članice zdaj pripravljajo politične strategije za izhod iz gospodarske in finančne krize, revidirana Direktiva o obdavčitvi energije zagotavlja tudi priložnosti za povezovanje okoljskih in gospodarskih ciljev. Na ta način bi države članice, če bi se za to odločile, del davčne obremenitve lahko preusmerile od zaposlenih ali sredstev k obdavčitvi, ki spodbuja okolju prijazno in energetsko učinkovito vedenje. Več različnih zainteresiranih strani, Evropski parlament ter številne države članice, NVO in deli poslovne skupnosti Komisijo pozivajo, naj predlog predloži čim prej.

Kako bo predlog spodbudil energetsko učinkovitost?

Komisija se je zavezala k spodbujanju energetske učinkovitosti, da izboljša konkurenčnost EU in varnost oskrbe z energijo ter hkrati izpolni velikopotezne cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov. Obdavčenje je močno orodje za usmerjanje potrošnikov k energetsko učinkovitejši uporabi energije. Obdavčenje energentov glede na njihovo energijsko vsebnost je najučinkovitejši pristop k spodbujanju učinkovitejše uporabe energije, saj potrošniku nudi jasen signal cene, ki je povezan s pravo „energijsko vrednostjo“ uporabljenega proizvoda.

V zvezi z energijsko komponento davka bo predlog primernost najnižjih stopenj okrepil z zagotovitvijo, da jih podjetja ne bodo več mogla zmanjšati pod najmanjšo vrednost. Poleg tega bo morala biti možnost za odobritev znižanih davčnih stopenj, ki pa bi morale biti zastavljene nad najmanjšo vrednostjo, jasno povezana z dosežki v zvezi s cilji glede energetske učinkovitosti, tj. prek industrijskih sporazumov s preverljivimi cilji glede varčevanja.

Kako bo novi predlog upošteval onesnaževanje?

Predlog bo v davčnem sistemu upošteval emisije CO2 pri gorivih tako, da bo element davka v zvezi s CO2 uvedel pri gorivih, ki jih EU ETS ne zajema. Ker so emisije CO2 čezmejne narave, je vprašanje smiselno obravnavati v skupnem okviru EU za obdavčevanje. Po drugi strani je primernejše, da Komisija v zvezi z lokalnim onesnaževanjem zraka izbiro instrumenta prepusti državam članicam. Pravzaprav se lahko drugi instrumenti, kot so cestne pristojbine in pristojbine za prometne zastoje, pri obravnavanju teh vprašanj uporabijo na bolj ciljno usmerjen način kot pa obdavčitev energije.

Zakaj Komisija predlaga najnižje stopnje namesto popolne uskladitve davkov na energijo?

Leta 1993 je bil pristop z najnižjimi stopnjami izbran kot kompromisna rešitev, da omeji izkrivljanja na notranjem trgu in državam članicam omogoči nekaj prožnosti za izpolnjevanje proračunskih potreb. Čeprav je splošni pristop še zmeraj veljaven, je pomembno, da najnižje stopnje, ki jih določa zakonodaja EU, ostanejo smiselne in se redno posodabljajo, tako da so usklajene z gospodarskim, političnim in mednarodnim razvojem.

Kako revidirana Direktiva o obdavčitvi energije vpliva na pogonska goriva?

Njen učinek bo odvisen od številnih dejavnikov, vključno z obstoječimi davčnimi stopnjami in načinom strukturiranja davkov glede na nove najmanjše vrednosti, za katerega se odločajo države članice. Glavna posledica za vse države članice bo, da bodo morale prenehati z izvajanjem sedanjega izkrivljenega obdavčevanja bencina in dizla. Liter slednjega je trenutno v vseh državah članicah, razen v Združenem kraljestvu, obdavčen z nižjo stopnjo kot bencin, čeprav ima po prostornini višjo energijsko vsebnost in vsebnost CO2. Zaradi tega signali tržne cene ne morejo več opravljati svoje vloge: medtem ko je cena dizla (pred obdavčitvijo) višja od cene bencina (zaradi čezmernega povpraševanja po dizlu v EU), je zaradi davčnega sistema to razmerje na bencinski črpalki obratno. To posledično vodi do še večjega povpraševanja po dizlu, čeprav ga v EU primanjkuje. Predlog bo to izkrivljanje odpravil z uporabo nevtralne obdavčitve bencina in dizla ter drugih pogonskih goriv, in sicer po prehodnem obdobju desetih let, ki bo udeležencem na trgu omogočil, da prilagodijo industrijske postopke. Večina držav članic bo to lahko dosegla z zvišanjem stopenj za dizel ali z znižanjem stopenj za bencin.

Kako se bodo obravnavala alternativna pogonska goriva, kot sta LPG (tekoči naftni plin) in CNG (stisnjeni zemeljski plin)?

Države članice, ki spodbujajo uporabo CNG in LPG, zanju pogosto uporabljajo zelo nizke stopnje obdavčitve. Kljub temu je bila celotna stopnja uporabe do zdaj dokaj omejena. Zaradi večje usklajenosti bi se morale vendarle uporabljati enake davčne stopnje na energijsko vsebnost in vsebnost CO2 za vsa pogonska goriva, vključno s CNG in LPG. To pomeni, da bodo prek davčnega sistema relativne prednosti posameznega goriva glede na emisije CO2 samodejno nagrajene, vendar razen tega nobeno gorivo ne bo imelo konkurenčne prednosti. Ker pa so veljavne davčne stopnje na te proizvode pogosto dokaj nizke in je še zmeraj potrebno določeno časovno obdobje, da bodo lahko enakovredna konkurenca običajnim pogonskim gorivom, nova direktiva predvideva dolga prehodna obdobja za uskladitev davčnih stopenj. Zato lahko države članice dvanajst let nadaljujejo z ugodnejšo obravnavo CNG in LPG.

Kako bo predlog vplival na biogoriva?

Trenutno so biogoriva obdavčena na podlagi količine in z enako stopnjo kot goriva, ki naj bi jih nadomestila, zaradi česar so v slabšem konkurenčnem položaju. Predlog predvideva obdavčitev biogoriv na podlagi lastne energijske vsebnosti, ki je ponavadi nižja. Prav tako bi bila izvzeta iz elementa CO2, kar bi odražalo njihovo prednost glede izpusta emisij CO2. Vendar je to pozitivno obravnavanje omejeno na biogoriva, ki so skladna z ustreznimi trajnostnimi merili iz člena 17 Direktive o obnovljivih virih energije (2009/28/ES) in člena 7b Direktive o kakovosti goriv (2009/30/ES).

Kakšen bo učinek na gorivo za ogrevanje?

Nova direktiva bo tudi v zvezi z gorivi za ogrevanje odpravila sedanje izkrivljeno obravnavanje energentov tako, da bo države članice zavezala k uporabi enake stopnje davka na t/CO2 in na GJ. To na primer pomeni, da se bodo morale zvišati zelo nizke veljavne davčne stopnje na premog, ki je proizvod z največjo vsebnostjo CO2.

Sočasno bo obdavčitev proizvodov za ogrevanje z uvedbo elementa, ki temelji na CO2, prvič odražala učinke proizvodov na podnebje. Ker bodo vsa podjetja, ki so vključena v EU ETS, samodejno izvzeta iz tega elementa davka, bo predlog ustvaril tudi enake pogoje za naprave, ki so ali niso vključene v ETS, in zagotovil, da bodo vsi onesnaževalci prispevali k prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Kako je obravnavana električna energija?

Revidirana Direktiva o obdavčitvi energije načeloma ne bo spremenila obravnavanja električne energije. Tako kot prej se bo davek na energijsko vsebnost odmeril pri porabi, najnižja stopnja pa ne bo spremenjena.

Element CO2 se lahko odmeri le pri gorivih, ki se uporabljajo v proizvodnji električne energije, saj električna energija pri porabi ne povzroča emisij. Vendar je proizvodnja električne energije predmet EU ETS in bo zato izvzeta iz elementa CO2. Kljub temu se bo element CO2 uporabljal pri manjših napravah za proizvodnjo električne energije, ki zaradi svoje velikosti ne sodijo v ETS.

Ali bo predlog vplival na jedrsko energijo?

Predlog ne bo vplival na obravnavanje jedrske energije. Električna energija iz jedrskih virov je obdavčena pri porabi tako kot električna energija, proizvedena iz vseh ostalih virov. Davki na jedrsko gorivo, kot je nedavno uvedeni davek v Nemčiji, ne sodijo v obseg Direktive o obdavčitvi energije, zato ta revizija nanje nima vpliva.

Kakšen bo učinek novega predloga na gospodinjstva?

Gospodinjstva ustvarijo do 10 % emisij CO2, zato bodo morale države članice ta sektor vključiti v svoje strategije ne glede na sredstva, ki jih želijo uporabiti (npr. davek na CO2 ali zahteva po zamenjavi sistemov ogrevanja). Okoljske politike včasih vplivajo na gospodinjski proračun, zlasti pri gospodinjstvih z nižjimi prihodki. Zato se priznava, da bi velikopotezne okoljske politike morale imeti trdne varnostne mreže in bi jih morali spremljati socialni ukrepi. Učinek predlaganega novega davka na energijo/CO2 bi bil v glavnem odvisen od odločitve držav članic v zvezi s ponovno uporabo prihodkov od tega davka. Na primer, del prihodkov bi lahko porabile za to, da bi gospodinjstvom (zlasti tistim z nizkimi prihodki) povrnile škodo s pavšalnimi plačili. Del prihodka od davka na energijo bi se lahko učinkovito preporazdelil tako, da bi se v veliki meri zmanjšal učinek na gospodinjstva. Države članice, ki so že uvedle davek na CO2, so takim ukrepom pogosto dodale učinkovite socialne ukrepe.

Ob tem bo predlog državam članicam še naprej omogočal, da se odločijo za znižano stopnjo pri energentih, ki se uporabljajo za ogrevanje v gospodinjstvih. Vendar bodo za razliko od veljavne direktive, ki dopušča možnost uporabe znižane stopnje le za zemeljski plin, premog in električno energijo, države članice lahko na enak način izvzele vsa goriva za gospodinjske namene (vključno s plinskim oljem in premogom). Komisija bo učinke te določbe o izjemah pregledala v poročilu po dveh letih.

Ali bo predlog upošteval posebnosti določenih sektorjev?

Eden od ciljev revidirane Direktive o obdavčitvi energije je zagotoviti, da se obdavčitev energije izvaja na doslednejši in učinkovitejši način na celotnem območju EU. Zato bi novi davčni sistem razlikoval le med sektorji, ki so vključeni v ETS, kjer se cena ogljika že uporablja, in tistimi, ki niso vključeni v ETS in bodo morali plačati element CO2.

Vendar so v izogib škodljivim učinkom predlagana nekatera pravila za tiste sektorje, kjer je prisotno tveganje za selitev virov CO2 (tj. industrije, ki sproščajo toplogredne pline in bi jih lahko zamikalo, da premestijo proizvodnjo iz EU, s čimer bi ostale konkurenčne). Za element davka v zvezi s CO2 bodo upravičeni do davčnega odbitka, ki bo temeljil na razvoju njihove porabe. Do določene mere se bo v revidirani direktivi še naprej odražala posebnost kmetijstva, saj bo še vedno mogoč popoln izvzem iz elementa davka na energijo, če bodo izpolnjene nekatere obveznosti v korist okolja in energetske učinkovitosti.

Predlagana so bila nekatera prehodna obdobja, da bi se izognili izrazitim spremembam za uporabnike nekaterih energentov (kot je dizel, glej zgoraj).

Kaj pa uvoženo blago?

Postavljanje cen emisijam ogljika v povezavi s proizvodnjo v EU lahko povzroči izkrivljanje v primerjavi s proizvajalci v tretjih državah, kjer se podobni mehanizmi ne uporabljajo. ETS vključuje večino industrij, ki sproščajo toplogredne pline in so izpostavljene tveganju „ selitve virov CO2“. V zvezi s tem je EU sprejela odločitev, da bo ukrepala proti tveganju selitve virov CO2 tako, da ogroženim sektorjem ne bo naložila „mejnega davka na ogljik“ za uvoženo blago, ampak jim bo namenila večji delež brezplačno dodeljenih pravic. Zato revidirana Direktiva o obdavčitvi energije ne določa „mejnega davka na ogljik“ na uvoženo blago. Industrije, ki niso vključene v ETS in pri katerih bi se uporabljal element CO2, so ponavadi manjše ter manj dovzetne za mednarodno konkurenco in morebitno selitev virov CO2. Kljub temu predlog vključuje določbe za naprave v sektorjih, ki bi lahko bili izpostavljeni tveganju selitve virov CO2 (tj. sektorji z visoko energetsko intenzivnostjo in trgovinsko izpostavljenostjo, kot so številni mineraloški postopki), na enak način, kot so oblikovane določbe za ogrožene industrije v okviru ETS. Ti bodo upravičeni do odbitka davka za element CO2, ki bo temeljil na porabi energije v zadnjih letih; taka rešitev jih bo varovala pred nepravično konkurenco in hkrati ohranila spodbudo za zmanjšanje njihovih emisij.

Če povzamemo, katere so veljavne izjeme v skladu z Direktivo o obdavčitvi energije in kakšne bodo v prihodnosti?

Države članice bodo v veliki meri ohranile prožnost, kot jo imajo danes, skladno s cilji energetske in podnebne politike.

  • V zvezi s pogonskimi gorivi je cilj predloga, da se po prehodnem obdobju uvede dosledno obravnavanje vseh proizvodov na podlagi energijske vsebnosti in vsebnosti CO2. Zato bodo sčasoma obstoječe izjeme za biogoriva, CNG (stisnjeni zemeljski plin) in LPG (tekoči naftni plin) postopno odpravljene (do leta 2023). To pomeni, da bo leta 2023 določen proizvod upravičen do oprostitve le, če bo ta utemeljena z ravnovesjem CO2.

  • V zvezi z gorivi za ogrevanje, ki jih uporabljajo podjetja, veljavna pravila državam članicam pod določenimi pogoji dovoljujejo zniževanje davčne stopnje do stopnje nič za energetsko intenzivna podjetja in do 50 % najmanjše vrednosti EU za druga podjetja. Da bi se zmanjšalo izkrivljanje konkurence med državami članicami in bi se preprečile težave v zvezi z državno pomočjo, bo revidirana direktiva omogočila zmanjšanje davkov po presoji držav članic le pod pogojem, da se upoštevajo najmanjše vrednosti EU (za komponento davka na energijo in CO2). Po drugi strani bodo podjetja, ki sodelujejo v EU ETS, samodejno izvzeta iz davčne obremenitve za CO2; poleg tega bodo podjetja v sektorjih, ki so izpostavljeni tveganju selitev virov CO2, prejela obvezen odbitek davka na CO2. Države članice bodo obvezno uporabljale obe pravili, s čimer se bo mogoče izogniti izkrivljanju.

  • V zvezi z ogrevanjem v gospodinjstvih se bo veljavna prožnost, ki državam članicam omogoča, da izvzamejo nekatere proizvode (plin, premog in koks ter električna energija), razširila na vsa goriva za ogrevanje (vključno z mineralnimi olji), s čimer se bo omogočilo dosledno obravnavanje energentov. Komisija bo v rednem poročilu sočasno poročala o učinku tega izvzema in ocenila, ali je skladen z njenimi cilji energetske in podnebne politike.

  • V kmetijstvu se bodo še naprej uporabljale nižje davčne stopnje, ki pa bodo zdaj odvisne od okoljskih ciljev, kar bo zagotovilo, da bo tudi kmetijstvo prispevalo k skupnemu prizadevanju za varčevanje z energijo.

  • Države članice bodo ohranile možnost, da uporabijo ugodnejše obdavčevanje v primerih, kjer je to upravičeno iz okoljskega vidika, kot je obdavčevanje električne energije iz obnovljivih virov ali zelo učinkovite soproizvodnje toplote in električne energije.

  • Današnji predlog ne bo spremenil veljavnih izjem v mednarodnem letalstvu in pomorskem prometu zaradi obstoječih mednarodnih obveznosti in tveganja, da se v primeru enostranskih dejanj držav članic pojavi izkrivljanje konkurence. Vendar bodo tudi te izjeme ponovno pregledane v rednem poročilu Komisije o uporabi direktive.

  • Devet novih držav članic (Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška) bo upravičenih do prehodnega obdobja do leta 2020, v katerem jim ne bo treba izvajati elementa CO2. Do tega so upravičene zaradi splošno nižje ravni prihodkov.

Ali bodo najmanjše stopnje prilagojene zunanjemu toku dogodkov, kot sta inflacija ali spreminjanje cene CO2?

Da. To bo ena ključnih prednosti predloga. Najmanjše stopnje se bodo prilagajale zunanjemu toku dogodkov, kot sta inflacija ali zvišanje/znižanje cene CO2. Zato bo revidirana Direktiva o obdavčitvi energije te zunanje dejavnike odražala v večji meri. Najnižja raven obdavčitve glede na energijsko vsebnost bo ohranila svojo resnično vrednost in bo po osnovni stopnji inflacije prilagojena vsaka tri leta (stopnja inflacije pri vseh proizvodih, razen hrane in energije). Direktiva v zvezi z najnižjo ravnijo obdavčitve glede na CO2 napoveduje redne revizije za zagotovitev skladnosti s ceno CO2 v skladu z EU ETS ter da bo v zvezi s tem izkrivljanje konkurence med podjetji, ki so oziroma niso vključena v ETS, čim manjše.

Katere države so že uvedle davek na ogljik?

Danska, Irska, Finska in Švedska imajo uveden davek na ogljik. Vendar se te nacionalne stopnje med seboj zelo razlikujejo in ne odražajo cene ogljika iz sistema EU ETS.

Kdaj bo začela veljati revidirana Direktiva o obdavčitvi energije?

Revidirana direktiva bi začela veljati leta 2013 in bi delovala vzporedno s tretjo fazo EU ETS. V primernem obdobju postopnega uvajanja bodo države članice prestrukturirale svoje davke, državni upravni organi, družbe in sektor energije pa bodo imeli dovolj časa za prilagoditev. Industrija bo imela v dolgih prehodnih obdobjih (do leta 2023), ki bodo na voljo za popolno uskladitev obdavčitve energijske vsebnosti, čas, da se prilagodi novi strukturi obdavčevanja.

Glej tudi IP/11/468.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website