Navigation path

Left navigation

Additional tools

Oblak vulkanskega pepela: leto pozneje in pripravljenost na krizo

European Commission - MEMO/11/235   12/04/2011

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/235

Bruselj, 12. aprila 2011

Oblak vulkanskega pepela: leto pozneje in pripravljenost na krizo

Eno leto po izbruhu vulkana Eyjafjallajökull aprila 2010 se, kot so se dogovorili ministri na Svetu za promet dne 4. maja 2010 na podlagi predlogov Komisije, izvajajo številni nadaljnji ukrepi na mednarodni in nacionalni ravni ter ravni EU, da bi se izboljšala pripravljenost na krizne situacije v letalskem prometu, zlasti v zvezi z vulkanskim pepelom. Rezultati, doseženi do tega trenutka, so navedeni spodaj, delo pa še ni končano. Evropska komisija, Eurocontrol in Evropska agencija za varnost v letalstvu bodo 13. in 14. aprila sodelovali pri simulaciji, ki jo bo izvedla ICAO (Mednarodna organizacija za civilno letalstvo), da testira učinkovitost sprememb postopkov in načrta ICAO za Evropo v primeru nepredvidenih težav zaradi vulkanskega pepela. Komisija bo o rezultatih simulacije, tako kot o svoji oceni dosedanjega napredka, junija poročala ministrom za promet.

Podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, pristojen za promet, je povedal: „Skrbna prizadevanja v zadnjih 12 mesecih so se obrestovala v obliki izboljšanja kriznega načrtovanja in sistemov. Vendar delo še ni končano. Vulkanske in druge krize v letalstvu so nepredvidljive narave, poleg tega se med seboj razlikujejo. Tveganj ne bomo nikoli povsem izničili, lahko pa se po najboljših močeh potrudimo pripraviti sisteme, s katerimi se bomo spopadali s kriznimi situacijami. Občutno so bile izboljšane mednarodne smernice za postopanje v primeru vulkanskega pepela, izjemen napredek je bil storjen pri pospeševanju vzpostavitve enotnega evropskega neba, intenzivno pa se dela tudi na področju zagotavljanja letalskim prevoznikom transparentnih informacij v zvezi z mejnimi vrednostmi za pepel. Simulacija vulkanskega pepela, ki bo izvedena ta mesec, bo dala več povratnih informacij v zvezi z delom, ki ga je treba še opraviti. Na podlagi tega in na podlagi podrobne analize doseženega napredka bo Komisija junija poročala ministrom za promet ter, če bo to potrebno, predlagala nadaljnje ukrepe.“

Najpomembnejši ukrepi od aprila 2010:

Revizija načrta za Evropo v primeru nepredvidenih težav zaradi pepela (ICAO)

Po vulkanski krizi je bilo nujno potrebno usklajeno ukrepanje Evrope za revizijo obstoječih mednarodnih postopkov v primeru vulkanskih izbruhov (smernice ICAO za Evropo). Obstoječe smernice ICAO so se v času krize izkazale za neprimerne, saj so temeljile na zelo strogem previdnostnem načelu.

ICAO je decembra 2010 dokončala revizijo svojega načrta v primeru nepredvidenih težav zaradi vulkanskega pepela, vključno s standardiziranimi smernicami za opozarjanje zrakoplovov o vulkanskih izbruhih in postopki, ki jim je treba slediti, tudi v primerih morebitne zapore zračnega prostora.

To gradivo s smernicami odraža pristop, ki ga je Evropska komisija na podlagi izkušenj z vulkanom Eyjafjallajökull izpogajala 17. in 18. aprila 2010, in zdaj razlikuje med tremi stopnjami onesnaženja s pepelom, namenjenimi operativni uporabi v Evropi v primeru, da pride do novih izbruhov.

Vaja s simulacijo vulkanskega izbruha bo potekala 13. in 14. aprila 2011 pod okriljem ICAO, njen namen pa je testirati in potrditi učinkovitost novega kriznega načrta.

Hkrati je ICAO junija 2010 ustanovila svojo mednarodno projektno skupino za vulkanski pepel, katere naloga je pregledati vse elemente, povezane z gradivom s smernicami za vulkanske izbruhe, vključno z razvojem globalnega okvira za upravljanje varnostnih tveganj, ter omogočiti rutinsko določitev varnih stopenj uporabe zračnega prostora, ko je ta onesnažen s pepelom. Razvija namreč gradivo s smernicami za upravljanje letalskih operacij in postopke nacionalnih letalskih organov. Rezultati bodo predvidoma predstavljeni junija 2011.

Pospeševanje integracije upravljanja evropskega zračnega prometa s pobudo za enotno evropsko nebo (SES)

Kriza je pokazala na potrebo po veliko bolj usklajenem sistemu za upravljanje evropskega zračnega prometa. Trenutna razdrobljenost kontrole zračnega prometa po državah je posledice krize samo še poslabšala in stopnjevala. Pospeševanje izvedbe pobude SES je na neuradnem zasedanju Sveta za promet 4. maja 2010 postala najpomembnejša politična prednostna naloga.

V zadnjem letu je bil pri približevanju k enotnemu evropskemu nebu narejen znaten napredek. Najpomembnejši ukrepi leta 2010 so bili naslednji:

  • Ciljne zmogljivosti: Države članice so februarja 2011 na podlagi predlogov Komisije sprejele ciljne zmogljivosti za enotno evropsko nebo. Gre za ciljne zmogljivosti upravljanja zračnega prometa, določene tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, na primer v smislu standardov učinkovitosti za upravljanje prometa, za stopnje zamud letov, varnostne standarde in okoljski učinek. Ti standardi zadevajo osrednjo strukturo pobude SES in skupni dogovor z državami članicami je pomenil pomemben korak naprej proti vzpostavitvi enotnega evropskega neba.

  • Funkcionalni bloki zračnega prostora: Sistem za upravljanje zračnega prometa za enotno evropsko nebo bo temeljil na devetih različnih skupinah držav članic, organiziranih v funkcionalne bloke zračnega prostora. Države članice se morajo med seboj dogovoriti in ustanoviti posamezne funkcionalne bloke zračnega prostora, vendar je za kaj takega morala najprej Komisija sprejeti predpis o izvajanju funkcionalnih blokov zračnega prostora ter gradivo s smernicami, ki določa temelje v zvezi s tem, kako se naj proces izvede. Te predpise so na podlagi predlogov Komisije države članice sprejele v Odboru za enotno evropsko nebo dne 3. decembra 2010. Do sedaj so bili na podlagi medvladnih sporazumov ustanovljeni trije funkcionalni bloki zračnega prostora: funkcionalni blok Združeno kraljestvo / Irska, funkcionalni blok Danska / Švedska in FABEC (vključuje Francijo, Nemčijo, Luksemburg, Nizozemsko, Belgijo in Švico). Rok za začetek izvajanja devetih funkcionalnih blokov zračnega prostora je 4. december 2012. Sodeč po trenutnem načrtovanju časovni načrt za funkcionalne bloke zračnega prostora poteka po pričakovanjih in njegovi cilji bodo v glavnem izpolnjeni.

  • Kar zadeva skupne varnostne standarde za enotno evropsko nebo, mora imeti Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) vidnejšo vlogo. Leta 2010 je bil storjen znaten napredek pri izvajanju načrtov za razširitev pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu, tako da bodo med njene pristojnosti vključeni varnostni predpisi na področju upravljanja zračnega prometa, kar bo dodatno prispevalo k usklajenemu evropskemu pristopu za izpolnjevanje splošne prednostne naloge, in sicer ohranjanja varnosti kot prve prednostne naloge letalstva. Države članice naj bi uradno odločitev sprejele aprila 2011.

  • Imenovanje upravljavca omrežja: V središču enotnega evropskega neba je upravljavec omrežja, ki bo predstavljal osrednjo figuro pri vsakodnevnem usklajevanju kontrole evropskega zračnega prometa, imel pa bo tudi vodilno vlogo pri usklajevanju odgovorov na krizne situacije, ki bodo v prihodnosti prizadele letalstvo. Leta 2010 so se okrepila prizadevanja za imenovanje Eurocontrola kot upravljavca omrežja, in sicer s sprejetjem predpisa o izvajanju „funkcij omrežja“ in imenovanjem Eurocontrola s strani držav članic, da bi se tako zagotovila optimalna in usklajena uporaba evropskega zračnega prostora.

  • Ustanovitev krizne celice: Leta 2010 je bila ustanovljena krizna koordinatorska celica za evropsko letalstvo (EACCC). Kadar se ta sestane, ji predsedujeta Komisija in Eurocontrol, sodelujejo pa tudi predsedstvo EU, izvajalci navigacijskih storitev zračnega prometa, uporabniki zračnega prostora in letališča ter druge relevantne zainteresirane strani, kot se glede na naravo same krize zdi potrebno. Krizna celica je bila ustanovljena kot dodatna pomožna struktura za upravljavca omrežja v krizni situaciji.

  • Letalska platforma: Po krizi se je Komisija odločila z glavnimi zainteresiranimi stranmi ustanoviti letalsko platformo na evropski ravni, ki jo je sklical podpredsednik Kallas, da bi se tako omogočila dolgoročna uskladitev s sektorjem zračnega prevoza ter kratkoročno nadaljevanje teh kriznih ukrepov. Letalska platforma je bila ustanovljena kot skupina strokovnjakov iz letalskega sektorja, pristojnih za strateško svetovanje v zvezi s trajnostno prihodnostjo za zračni prevoz in konkurenčno prihodnost za evropsko letalsko industrijo. Njeni člani so pozvali k popolnemu izvajanju SES, razširitvi načel SES na območja zunaj meja Evropske unije in opredelitvi učinkovite strukture upravljanja za uvedbo programa SESAR v prihodnosti.

  • Tehnologija za SES (uvedba programa SESAR) SESAR je tehnološki del pobude o enotnem evropskem nebu. Leta 2010 je bila posebna pozornost posvečena podrobni opredelitvi strategije za uvedbo programa SESAR, kar bo Komisiji omogočilo predstavitev sporočila Svetu leta 2011 v zvezi z mehanizmi upravljanja in financiranja faze uvajanja programa SESAR.

Ocena tveganja in upravljanje

V času krize aprila 2010 niso bile na voljo informacije, ki so potrebne, da bi nacionalni in evropski organi ter letalski prevozniki lahko natančno ocenili tveganje pri letih, kadar je v zraku vulkanski pepel.

Zelo veliko dela je bilo opravljenega zlasti na dveh področjih: (i) mejne vrednosti za pepel; (ii) meteorološko modeliranje.

(i) mejne vrednosti za pepel:

Evropska agencija za varnost v letalstvu si je prizadevala določiti mejno vrednost za vulkanski pepel, odkar ji je bilo to naloženo maja 2010 v sklepih Sveta za promet. Izkazalo se je, da je enotno mejno vrednost za pepel izredno težko določiti.

Vedno bolj je namreč jasno, da je vsaka vulkanska kriza lahko drugačne narave, tako kot bodo vsakič drugačne tudi značilnosti pepela. Zaradi tega določitev mejne vrednosti, ki bi ustrezala vsem situacijam, kratkoročno ni verjetna. EASA si bo še naprej prizadevala rešiti to vprašanje, vendar to v kratkem roku bržkone ne bo mogoče. Treba je omeniti, da tovrstne mejne vrednosti ne obstajajo nikjer na svetu – niti na območjih kot sta Amerika ali jugovzhodna Azija, kjer se s temi vprašanji ukvarjajo že veliko več časa – zato ni mogoče ničesar prevzeti od katerega koli drugega območja na svetu.

Vendar gre za zelo pomembno vprašanje. EASA se zdaj vprašanja loteva z rešitvijo drugačne vrste. Namreč, ne z mejno vrednostjo, ki bi ustrezala vsem situacijam, temveč s pravno zavezujočimi ukrepi, ki bodo od proizvajalcev motorjev zahtevali predložitev podrobnih podatkov o tveganjih v zvezi z izpostavljenostjo vulkanskemu pepelu in ravneh tolerance za vsakega izmed motorjev, ki jih proizvedejo.

EASA bo jeseni 2011 objavila predlog za pravno zavezujoče ukrepe (tj. spremembe trenutnih plovnostnih kod EASE), ki bodo od proizvajalcev motorjev zahtevali, naj letalskim prevoznikom predložijo podrobne podatke o tveganjih v zvezi z različnimi ravnmi izpostavljenosti vulkanskemu pepelu in ravnmi tolerance. Trenutno proizvajalci motorjev k temu niso zavezani. EASA bi po posvetovalnem obdobju take ukrepe morala uradno sprejeti v začetku leta 2012. Predlog EASE za obvestilo o predlagani spremembi bo obravnaval potrebo po opredelitvi in standardizaciji plovnostnih podatkov, ki jih predložijo proizvajalci motorjev in ki so zahtevani kot prispevek k ocenjevanju operativnega tveganja).

To bo pomemben korak naprej v smislu zagotavljanja letalskim prevoznikom ključnih informacij o tveganju in toleranci pepela, ki jih ti potrebujejo, da lahko opravijo potrebne ocene v zvezi z letenjem, kadar je v zraku vulkanski pepel. Zlasti bo to doprinos k veliko točnejši oceni tveganja za letalske prevoznike, ki letijo v „sivih conah“ v vseh kriznih situacijah, ki jih povzroča pepel.

(ii) meteorološke naprave:

Naslednje področje, na katero so bila osredotočena prizadevanja, je izpopolnjevanje meteoroloških naprav, ki se uporabljajo v kriznih situacijah. Jasno je, da obstaja potreba po večji točnosti in izboljšanem modeliranju. Zaradi tega je bilo potrebno izpopolniti tako vire informacij, ki se zajamejo v modele, kot tudi same sisteme modeliranja.

Kar zadeva izboljšanje kakovosti podatkov, ki so zajeti v modele, so bili na Islandiji vzpostavljeni novi radarski sistemi. Poleg tega londonski svetovalni center za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC) razpolaga z novo zmogljivostjo meritev med letom zahvaljujoč novemu letalu in instrumentom, ki so izboljšali kakovost ter količino podatkov, pridobljenih iz testnih poletov v pepelu.

To je ključnega pomena za omogočanje letalski skupnosti, da prejema natančne, pravočasne in dosledne podatke o mestu nahajanja, količini, sestavi, višini, predvideni poti in smeri gibanja vulkanskega pepela. To pa omogoča tudi izboljšave in natančnost pri sprejemanju operativnih odločitev.

Na evropski ravni je EUROCONTROL izdelal novo orodje, in sicer „evropsko interaktivno orodje za ponazoritev krize za upravljanje pretoka in kapacitet zračnega prometa“ (EVITA). Države članice še vedno same odločajo o odpiranju in zapiranju svojega zračnega prostora, vendar to orodje omogoča veliko učinkovitejšo zmogljivost ponazoritve teh podatkov v realnem času in bo tako letalskim prevoznikom pomagal pri sprejemanju operativnih odločitev ter omogočil višjo raven upravljanja zračnega prometa v prizadetem zračnem prostoru.

Enotno usklajevanje pravic potnikov po vulkanski krizi

Ena izmed ključnih zahtev ministrov po izbruhu vulkanske krize je bila, naj Komisija zagotovi enotno uporabo zakonodaje o pravicah potnikov po vulkanski krizi. Pomembno je bilo zagotoviti, da so potniki v Evropi lahko uveljavljali svoje pravice in da se je industrija lahko zanašala na enotno razlaganje zakonodaje po vsej Evropi.

Evropska komisija je v tednih po vulkanski krizi uskladila omrežje nacionalnih organov, tako da so se ti dogovorili o enotnih smernicah za razlago, s pomočjo katerih bodo nacionalni izvršilni organi (NEB) obravnavali zahtevke v zvezi s pravicami potnikov, povezanimi z vulkansko krizo. Komisija si je z nacionalnimi organi in posameznimi letalskimi prevozniki prav tako skrbno prizadevala za zagotovitev doslednega pristopa po vsej EU.

Po vulkanski krizi je na naslove nacionalnih izvršilnih organov po ocenah prispelo okrog 10 000 pritožb potnikov. Glede na to, da je odpovedovanje letov prizadelo milijone potnikov, je ta številka razmeroma majhna, saj je bilo aprila 2010 zaradi vulkanske krize odpovedanih čez 100 000 letov, kar je prizadelo več kot 10 milijonov ljudi.

Leto pozneje Komisija ocenjuje, da je velika večina letalskih prevoznikov v času vulkanske krize svoje odgovornosti vzela resno. Zahtevki za povračilo denarja zaradi odpovedanih letov so bili obravnavani v razumnem času, enako pa velja tudi za številne zahtevke zaradi preusmerjanj in kratkotrajne oskrbe. Zahtevki, ki jih niso rešili letalski prevozniki in ki so bili zaradi tega naslovljeni na nacionalne organe, so bolj problematični, saj so potniki dlje časa obtičali na letališčih (pogosto v tujini), zaradi česar so vsote, ki jih ti potniki zahtevajo v povračilo, visoke. Take zahtevke morajo obravnavati nacionalni organi, o njih pa se bo po potrebi odločalo na sodišču.

Komisija bo ta mesec (aprila 2011) objavila dve sporočili o delovanju Uredbe 261/2004 v zvezi s pravicami potnikov in Uredbe 1107/2006 v zvezi z osebami z omejeno mobilnostjo ter o določanju naslednjih ukrepov. Sporočili bosta upoštevali zlasti izkušnje, pridobljene iz vulkanske krize in krize zaradi snega leta 2010, ter se osredotočili na potrebo po izboljšanju sodelovanja med pristojnimi organi in reviziji nekaterih določb Uredbe 261/2004.

Akcijski načrti za evropsko mobilnost

Dolgotrajna zapora evropskega zračnega prostora po izbruhu vulkana na Islandiji je botrovala veliki nejevolji potnikov, ki so obtičali na letališčih.

Po izbruhu vulkanske krize so ministri za promet na sestanku dne 4. maja 2010 izrekli močno podporo predlogom Komisije za stopnjevanje prizadevanj v zvezi z načrti za vseevropsko mobilnost. Tako v vulkanski krizi kot v krizi zaradi snega decembra 2010 se je izkazalo, da kadar je en način prevoza močno oslabljen, to predstavlja velike težave za preostale načine prevoza, ki morajo služiti kot nadomestni prevoz. Komisija je na Svetu za promet dne 2. in 3. decembra 2010 ministrom predstavila podroben opis svoje pobude za okrepitev prilagodljivosti evropskega prevoznega sistema z zagotavljanjem neprekinjene mobilnosti potnikov in blaga v primeru nenadne prometne krize.

Komisija je zaprosila nacionalne vlade za povratne informacije o različnih vidikih teh predlogov, da bi tako lahko nadaljevala svoje delo v tej smeri.

Nadaljnji ukrepi

April 2011: Simulacija vulkanskega pepela, ki jo bo izvedla ICAO

Evropska komisija, Eurocontrol in EASA bodo sodelovali pri obsežni krizni vaji ICAO, s katero bodo testirali učinkovitost sprememb in izboljšav načrta in postopkov ICAO v primeru nepredvidenih težav zaradi vulkanskega pepela. Vaja se bo odvijala 13. in 14. aprila, v njej pa bo sodelovalo čez 70 letalskih prevoznikov, 14 izvajalcev navigacijskih storitev zračnega prometa, 10 nacionalnih regulativnih organov, londonski svetovalni center za spremljanje vulkanskega pepela (VAAC), ter Evropska komisija, EASA in Eurocontrol.

S pomočjo te vaje bodo lahko v celoti ocenili učinek uporabe posodobljenih postopkov ICAO za Evropo v primeru nepredvidenih težav zaradi vulkanskega pepela. Kot del te vaje se bo sestala novoustanovljena evropska krizna koordinatorska celica (EACCC), testirano pa bo tudi novo orodje Eurocontrola „evropsko interaktivno orodje za ponazoritev krize za upravljanje pretoka in kapacitet zračnega prometa“ (EVITA). Ta vaja bo zgolj simulacija in ne bo vplivala na redne lete.

Vaja bo simulacija izbruha vulkana Grimsvötn na Islandiji, zaradi katerega se začne širiti oblak vulkanskega pepela, in sicer v smeri na jug preko severnega Atlantika in čez evropski zračni prostor. Prvi dan vaje bodo države Eurocontrol zaprosile, naj odpre, zapre ali omeji njihov zračni prostor za zrakoplove na podlagi nacionalnih postopkov, ki jih trenutno uporabljajo. Drugi dan vaje bo testiran nov, usklajen evropski pristop. Ta pristop je skladen z osnutkom gradiva ICAO s smernicami – „Upravljanje letalskih operacij pri obstoječem ali napovedanem onesnaženju z oblakom vulkanskega pepela“ – ki je bilo pripravljeno po aprilu 2010 in ki letalskim prevoznikom omogoča, da se odločijo, ali bodo leteli na območjih, onesnaženih z vulkanskim pepelom, odločijo pa se na podlagi ocene tveganja za varnost, ki jo sprejme ustrezni nacionalni nadzorni organ.

Po tej vaji bo v začetku junija vseevropska seja o oceni, na kateri se bo poročalo o dognanjih in dogovarjalo o nadaljnjih ukrepih.

Junij 2011: Poročilo Evropske komisije ministrom za promet o vulkanskem pepelu in pripravljenosti na krizne situacije. Komisija bo ministrom za promet junija predložila oceno napredka glede vulkanskega pepela in pripravljenosti na krizne situacije ter po potrebi priporočila nadaljnje ukrepe.

Komisija bo še naprej neprekinjeno spremljala razmere in si pridržuje pravico do sprejemanja kakršnih koli pobud, če bo to potrebno.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website