Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

MEMO Promet 2050: glavni izzivi in ključni ukrepi

Commission Européenne - MEMO/11/197   28/03/2011

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/11/197

Bruselj, 28. marca 2011

MEMO Promet 2050: glavni izzivi in ključni ukrepi

Zakaj je promet pomemben

Promet je bistvenega pomena za gospodarstvo in družbo. Mobilnost je ključna za rast in nova delovna mesta. V prometni industriji je neposredno zaposlenih približno 10 milijonov ljudi, ustvari pa se okoli 5 % bruto domačega proizvoda (BDP). Učinkoviti prometni sistemi so ključnega pomena za konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Za evropska podjetja pomeni logistika (npr. prevoz in skladiščenje) 10–15 % stroškov končnega proizvoda. Kakovost prometnih storitev pomembno vpliva na kakovost življenja ljudi. V povprečju se 13,2 % proračunskih sredstev gospodinjstev porabi za prometna sredstva in storitve.

Glavni izzivi

Mobilnost se bo povečala, evropski prometni sistem pa je na razpotju, saj se spopada s težkimi izzivi:

  • razpoložljivost nafte bo v prihodnjih desetletjih postala pičla, nafta pa se bo vse pogosteje dobavljala iz nestabilnih predelov sveta; cena nafte naj bi se med letoma 2005 in 2050 več kot podvojila (leta 2005 je znašala 59 USD na sodček); sedanje dogajanje kaže na izjemno nestanovitnost cen nafte;

  • promet je postal energijsko učinkovitejši, a je še vedno pri 96 % svojih potreb po energiji odvisen od nafte;

  • zastoji v prometu Evropo vsako leto stanejo približno 1 % BDP;

  • da bi dosegli cilj omejitve globalnega segrevanja na 2 ºC, je treba izrazito zmanjšati emisije toplogrednih plinov; za dosego tega cilja mora EU do leta 2050 zmanjšati emisije za skupno 80–95 % v primerjavi z ravnijo iz leta 1990;

  • preobremenjenost cest in zračnega prostora je eden glavnih problemov; tovorni promet se bo po napovedih povečal, in sicer glede na leto 2005 za okoli 40 % do leta 2030, do leta 2050 pa za nekaj več kot 80 %; povečanje potniškega prometa bo v primerjavi s tovornim malce manjše: za 34 % do leta 2030 in za 51 % do leta 2050;

  • infrastruktura je glede na zahod in vzhod EU neenakomerno razvita; nove države članice imajo trenutno le okoli 4 800 km avtocest in nimajo namenskih železniških prog za visoke hitrosti; stanje železniških prog za konvencionalne hitrosti je pogosto slabo;

  • prometni sektor EU se na hitro razvijajočih se svetovnih prometnih trgih spopada z vse večjo konkurenco.

Izčrpen pregled ključnih statističnih podatkov o prometu je na voljo v publikaciji Transport 2050: 50 facts and figures (Promet 2050: 50 dejstev in podatkov) na spletni strani.

Promet 2050: ključni ukrepi

Namen strategije, predstavljene v načrtu za enotni prometni prostor „Promet 2050“, je uvesti korenite strukturne spremembe za preobrazbo prometnega sektorja.

V naslednjih letih (2011–2014) se bo začela izvajati z naslednjimi ključnimi ukrepi:

  • Korenita prenova regulativnega okvira za železniški promet (sveženj zakonodajnih ukrepov v zvezi z železniškim prometom v letih 2012 in 2013). V načrtu „Promet 2050“ je poudarjena potreba po preoblikovanju sektorja železniškega prometa, da bi ta postal privlačnejši ter do leta 2050 dosegel znatno večji tržni delež potniškega in tovornega prometa za srednje dolge razdalje (> 300 km). Obenem naj bi do leta 2030 potrojili dolžino sedanjega železniškega omrežja za visoke hitrosti. Za to bodo potrebne korenite spremembe regulativnega okvira za železniški promet, vključno z: odprtjem trga za storitve notranjega potniškega prometa; uvedbo enotnih struktur za upravljanje koridorjev tovornega železniškega prometa; strukturno ločitvijo upravljavcev infrastrukture in ponudnikov storitev ter izboljšavami regulativnega okolja, s katerimi bi bil železniški promet privlačnejši za naložbe zasebnega sektorja. Komisija bo v letih 2012 in 2013 pripravila ambiciozen sveženj zakonodajnih pobud za železniški sektor.

  • Osrednje omrežje strateške infrastrukture je bistvenega pomena za vzpostavitev pravega enotnega evropskega prometnega prostora. Komisija bo leta 2011 predložila nove predloge za osrednje evropsko „multimodalno“ omrežje (objava smernic, zemljevidov in finančnih predlogov za vseevropska prometna omrežja (TEN‑T)). EU bo zagotovila sredstva znotraj enotnega okvira, da bi koherentno porabila denar iz skladov TEN‑T ter kohezijskih in strukturnih skladov. Pogojenost financiranja bo zagotovila osredotočenost na prednostne naloge EU in sprejetje novih tehnologij (bencinske črpalke / črpalke za polnjenje baterij za nova vozila, nova tehnologija za upravljanje prometa).

  • Da bi ustvarili popolnoma delujoč multimodalni prometni sistem je treba odstraniti ozka grla in ovire v drugih ključnih delih omrežja, in sicer s svežnjem zakonodajnih ukrepov za letalski promet za izboljšanje učinkovitosti in zmogljivosti letališč (2011), sporočilom o prometu po celinskih plovnih poteh (2011) za odstranitev ovir in izboljšanje učinkovitosti celinskih plovnih poti ter pobudo za e‑pomorstvo (2011) za brezpapirni in inteligentni ladijski promet v okviru prizadevanj za vzpostavitev pravega „modrega pasu“ brez meja za ladijski promet. Komisija si bo poleg tega prizadevala za odpravo omejitev za cestno kabotažo (2012–2013).

  • Vzpostavitev pravičnega finančnega okolja: novi pristop k stroškom prevoza. Stroške prevoza je treba prestrukturirati tako, da se načelo „plača onesnaževalec/uporabnik“ širše uporablja. Ključni ukrepi za prihodnja leta bodo med drugim:

  • Objava smernic za uporabo infrastrukturnih stroškov pri osebnih vozilih (2012). V drugi fazi priprava predloga okvira za internalizacijo stroškov pri vseh cestnih vozilih (razen tistih, ki so zajeta z evrovinjeto), da bi pokrili infrastrukturne in družbene stroške zastojev na cestah, emisije ogljikovega dioksida (če ti še niso zajeti v davku na gorivo), lokalno onesnaževanje, obremenjevanje s hrupom in nesreče. Države članice bodo imele pri uporabi teh stroškov proste roke, če pa se bodo odločile za njihovo uporabo, bodo to lahko storile znotraj skupnega okvira EU.

  • Nadaljnja internalizacja zunanjih stroškov pri drugih načinih prevoza.

  • Da bi zagotovili stabilno financiranje prometa, je treba uporabiti načelo namenskega rezerviranja prihodkov, zbranih od uporabnikov prometa, za razvoj integriranega in učinkovitega omrežja (delež prometnih dajatev je treba ponovno investirati v promet, da bi zagotovili finančna sredstva, ki so potrebna za financiranje prometne infrastrukture visoke kakovosti).

  • Postopna uvedba evropskih elektronskih sistemov cestninjenja (npr. evropsko elektronsko cestninjenje bo za tovornjake postalo na voljo z oktobrom 2012, dve leti pozneje pa za vse vrste vozil) in zagotovitev, da vozniki tovornjakov lahko plačujejo različne cestnine za uporabo avtocest po elektronski poti in prek enotnega ponudnika storitve za vso Evropo. Tako bi lahko nadomestilo številne različne sisteme, ki jih trenutno uporablja 21 držav članic, v katerih se ceste cestninijo. Načelo je enako kot pri mobilnih telefonih: stroški se plačajo nacionalnemu operaterju/organom, ne glede na to, kje v Evropi se uporabnik nahaja. Poleg tega se lahko pri elektronskem cestninjenju stroški lažje prilagodijo različnim pogojem (prometnim konicam, vozilom, ki močneje onesnažujejo okolje).

  • Strateški načrt EU za tehnologijo prometa (2011). Raziskave in učinkovita uporaba novih tehnologij bodo tako v EU kot tudi drugod po svetu ključne za zmanjševanje emisij v mestnem, medmestnem in regionalnem prometu. Strateški načrt za tehnologijo prometa bo leta 2011 glavna pobuda za prerazvrstitev in preusmeritev raziskav in razvojnih prizadevanj na področju prometa v Evropi.

  • Prednostna naloga bo proizvodnja manj onesnažujočih, varnih in tihih prevoznih sredstev za vse načine prevoza – od cestnih vozil, ladij, bark in železniških voznih sredstev do letal. Ključna področja bodo med drugim: alternativna goriva, novi materiali, novi pogonski sistemi ter orodja informacijske tehnologije oziroma orodja za upravljanje prometa, namenjena upravljanju in integraciji kompleksnih prometnih sistemov. V strateškem načrtu za tehnologijo prometa bo opredeljeno: katerim področjem želimo prednostno nameniti denar, rezerviran za raziskave; kakšna naj bo strategija za uporabo novih tehnologij, da bi spodbudili/zagotovili njihovo uporabo na trgu ter kako zagotoviti potrebne standarde EU, da bi zagotovili usklajeno uporabo novih tehnologij po vsej Evropi.

  • Komisija bo v okviru splošnega strateškega načrta za tehnologijo prometa leta 2012 objavila strategijo za čiste prometne sisteme, v kateri bo podrobneje opredelila posebne ukrepe za spodbujanje in olajševanje uvedbe čistih vozil ter razvoj standardov za uvedbo čistih vozil, ki bodo veljali po vsej EU (npr. pravila glede povezljivosti infrastrukture za zaračunavanje stroškov, smernice in standardi za infrastrukturo oskrbe z gorivom).

  • Tridelna strategija za mestni promet. Glavni del strategije „Promet 2050“ je doseči napredek pri doseganju cilja postopnega opuščanja avtomobilov, ki jih poganjajo konvencionalna goriva, v mestih do leta 2050; nadomestili naj bi jih električni avtomobili, avtomobili na vodikov pogon, hibridni avtomobili, javna prevozna sredstva in hoja ali vožnja s kolesom. Promet v mestih večinoma ostaja v pristojnosti držav članic in odločitev o primernem naboru prevoznih sredstev za mestno območje bo v rokah posameznih mest. Da bi spodbudila prehod na manj onesnažujoča prevozna sredstva v mestih, bo Komisija:

  • na prostovoljni osnovi uvedla postopke in finančno podporo za revizije in načrte na področju mobilnosti v mestih; proučila možnosti, kako regionalne in kohezijske sklade povezati z mesti in regijami, ki so predložili načrte za mobilnost v mestih.

  • Komisija bo pripravila predloge okvira EU za zaračunavanje stroškov uporabe mestnih cest in programe omejevanja dostopa za vse večje število držav članic, ki želijo z uporabo programov zaračunavanja stroškov zmanjšati preobremenjenost cest in spremeniti prometne vzorce v mestih. Tako bo zagotovljeno, da se v koherentnem okviru, ki zajema vso EU, izvajajo različni programi, ki niso diskriminacijski.

  • Na področju tehnoloških rešitev za čiste avtomobile ne more nobeno mesto delovati samostojno. EU bo osredotočila svoja raziskovalna prizadevanja na to področje ter uvedla strategije za uvedbo novih tehnologij po vsej EU in prave tržne pogoje za spodbujanje uvedbe novih čistejših vozil v mestih; prehod na čista osebna vozila je glavna prednostna naloga strateškega načrta za tehnologijo prometa (2011).

  • Pri prevozih na dolge razdalje, kjer bosta glavni način potovanja še vedno zračni in pomorski promet, bo glavna naloga povečati konkurenčnost in zmanjšati emisije s:

  • popolno posodobitvijo evropskega sistema za nadzor zračnega prometa do leta 2020 (SESAR1) in vzpostavitvijo enotnega evropskega neba: s krajšimi in varnejšimi leti ter večjo zmogljivostjo. V prvi fazi bodo s sodelovanjem držav članic do konca leta 2012 uvedeni funkcionalni bloki zračnega prostora. Samo z enotnim nebom se bodo leti zmanjšali za 10 %, kar bo pomenilo znatno manjšo porabo goriva in emisije.

  • Podobne korenite izboljšave upravljanja prometa so bistvene za splošno izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij pri vseh vrstah prometa. To pomeni uvedbo naprednih sistemov za upravljanje kopenskega in vodnega prometa (ERTMS, ITS, RIS, Safeseanet in LRIT2).

  • Drugi ključni ukrepi za letalstvo in pomorstvo bodo zajemali: uvedbo manj onesnažujočih motorjev in zasnov ter prehod na trajnostna goriva (glej strateški načrt za tehnologijo prometa); vzpostavitev skupnega evropskega letalskega prostora, ki zajema 58 držav in milijardo prebivalcev, do leta 2020 ter sodelovanje z mednarodnimi partnerji in mednarodnimi organizacijami, npr. ICAO (Mednarodno organizacijo civilnega letalstva) in IMO (Mednarodno pomorsko organizacijo), za spodbujanje evropske konkurenčnosti in doseganja podnebnih ciljev na svetovni ravni.

  • Zlasti na področju pomorstva je cilj zmanjšanja emisij, ki jih povzročajo goriva za ladje, za najmanj 40 % mogoče uresničiti z operativnimi in tehničnimi ukrepi, vključno z novo zasnovo plovil, ter gorivi z nizko vsebnostjo ogljika. Glede na globalno naravo ladijskega prometa si je treba za te ukrepe prizadevati v mednarodnem kontekstu Mednarodne pomorske organizacije, da bi bili uspešni.

  • Močna spodbuda multimodalnemu načrtovanju potovanja in integrirani prodaji vozovnic. Enotni evropski prometni prostor je odvisen od učinkovitih in povezljivih vseevropskih sistemov za multimodalno načrtovanje potovanja in integrirano prodajo vozovnic.

  • Kratkoročno bodo močno pospešeni potrebni ukrepi EU za spodbujanje multimodalnega integriranega načrtovanja potovanja, in sicer najprej z oblikovanjem glavnih standardov, ki so potrebni za spodbujanje vseevropskega načrtovanja potovanja po železnici (2012), in potrebnih zakonodajnih ukrepov za zagotovitev, da imajo ponudniki storitev dostop do potovalnih in prometnih informacij v realnem času.

Prometne storitve visoke kakovosti v vseh sektorjih so odvisne od konsolidacije in izvajanja zakonodaje o pravicah potnikov pri vseh načinih prevoza. Po končanem zakonodajnem okviru za pravice potnikov pri vseh načinih prevoza bo Komisija objavila poročila o uporabi pravic potnikov v zračnem prometu, pozneje v letu 2011 pa bo pripravila smernice o skupni razlagi pravic potnikov pri vseh načinih prevoza.

Zgornji seznam ni popoln, njegov namen je le poudariti nekaj ključnih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati v obdobju 2011–2014, da bi uvedli glavne strukturne spremembe, ki so potrebne za vzpostavitev integriranega enotnega evropskega prometnega prostora.

Popoln seznam pobud, predvidenih v načrtu „Promet 2050“, za več kot 40 področij cestnega, železniškega, zračnega in pomorskega prometa ter prometa po celinskih plovnih poteh je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/transport/index_en.htm.

1 :

Za raziskave ATM enotnega evropskega neba glej http://ec.europa.eu/transport/air/sesar/sesar_en.htm.

2 :

Evropski sistem upravljanja železniškega prometa (European Rail Traffic Management System – ERTMS), inteligentni prometni sistemi (za cestni promet) (Intelligent Transport Systems – ITS), rečne informacijske službe (River Information Services – RIS), pomorska informacijska sistema EU SafeSeaNet ter sistem za prepoznavanje in sledenje ladjam na velike razdalje (Long Range Identification and Tracking of vessels – LRIT).


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site