Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/11/171

Bruselj, 16. marca 2011

Vprašanja in odgovori o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)

Kaj je skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB)?

Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb je enoten sklop predpisov, ki bi jih lahko družbe, ki poslujejo v EU, uporabljale za izračun svojih obdavčljivih dohodkov. To pomeni, da bi morala družba ali skupina družb za izračun svojih obdavčljivih dohodkov upoštevati le en sistem EU in ne različnih predpisov vseh držav članic, v katerih posluje. Poleg tega bi morale družbe, ki poslujejo v več kot eni državi članici EU, v okviru CCCTB za svojo celotno dejavnost v EU vložiti le eno davčno napoved.

Kako bi CCCTB delovala v praksi?

CCCTB bi družbam ali skupinam družb omogočila konsolidacijo vseh dobičkov in izgub v celotni EU, kar pomeni, da bi upoštevala njihovo čezmejno dejavnost. Enotna konsolidirana davčna napoved bi se uporabljala za določitev davčne osnove družbe, pri čemer bi bile vse države članice, v katerih družba posluje, upravičene do obdavčitve določenega dela te osnove na podlagi posebne formule, ki temelji na treh enako ponderiranih faktorjih (sredstva, delo in prodaja). Vse to bi se izvajalo prek davčnih organov glavne države članice družbe (tj. po sistemu „vse na enem mestu“).

V predlagani direktivi so določena jasna postopkovna pravila o tem, kako se družbe vključijo v sistem CCCTB, kako vlagajo svoje davčne napovedi, kako je treba uskladiti ustrezne obrazce in usklajevati revizije. Vsaka družba ali skupina bi davčno napoved za vse svoje dejavnosti v EU vložila pri davčnih organih v svoji glavni državi članici, pri čemer bi bila ta država članica odgovorna za usklajevanje ustreznih preverjanj in nadaljnjega spremljanja napovedi.

Kaj pomeni vsak posamezen element CCCTB?

Razlaga posameznih elementov CCCTB:

skupna – en sam sklop predpisov, ki se lahko uporablja po vsej EU;

konsolidirana – konsolidacija pomeni seštevanje vseh dobičkov in izgub družbe/skupine družb v različnih državah članicah, s čimer se dobi čisti poslovni izid za njeno celotno dejavnost v EU. Ta bi se potem uporabil za določitev končne obdavčljive osnove družbe ali skupine;

Primer: Skupina CCCTB je sestavljena iz družb A, B, C in D. Družbi A in B imata vsaka 10 milijonov EUR dobička, družba C ima 5 milijonov EUR dobička, družba D pa ima 8 milijonov EUR izgube.

Konsolidirana davčna osnova te skupine je A + B + C – D = 17 milijonov EUR.

od dohodkov pravnih oseb – gre za obdavčitev družb;

osnova za davek – znesek dohodkov družbe, ki bo obdavčen. Davčna osnova se izračuna na naslednji način: prihodki družbe minus znesek, ki se lahko upošteva kot davčne olajšave in odbitki, kot so plače in amortizacija. Vsaka država članica ima drugačen sklop predpisov za izračun te davčne osnove. V državi članici A se lahko na primer sredstva amortizirajo v obdobju 10 let, medtem ko se v državi članici B morda lahko amortizirajo le v obdobju 5 let. Poleg tega se lahko v državi članici A od dohodkov odštejejo vsi stroški reprezentance, medtem ko se v državi članici B morda ne smejo. Enotna davčna osnova EU bi pomenila, da bi morale družbe pri svojih izračunih upoštevati le en sklop predpisov.

Primer: Družba ima 10 mio. EUR prihodkov (npr. prodaja blaga)

minus 3 mio. EUR stroškov (npr. plače in stroški blaga, kupljenega za prodajo)

minus 2 mio. EUR odbitkov (npr. stroški amortizacije dostavnih vozil)

= skupna davčna osnova v višini 5 mio. EUR.

Zakaj v EU potrebujemo CCCTB?

CCCTB bi z vzpostavitvijo enega sklopa predpisov za izračun davčne osnove družbe ali skupine in z uvedbo sistema „vse na enem mestu“ za vlaganje davčnih napovedi omogočila veliko cenejše in enostavnejše poslovanje podjetij. Zdaj morajo družbe pri izračunu svojih obdavčljivih dobičkov upoštevati 27 različnih pravilnikov, davčne napovedi pa morajo vložiti pri davčnih organih v vsaki državi članici, v kateri poslujejo. To je povezano z visokimi stroški usklajevanja, veliko upravno obremenitvijo in zapletenim ponovnim prilagajanjem vrednosti. Zapleten sistem transfernih cen, ki se zdaj uporablja za transakcije znotraj skupine, je posebno drag in obremenjujoč za podjetja, ki poslujejo v EU, in lahko povzroči neskladja med upravami držav članic ter posledično dvojno obdavčevanje družb.

Poleg tega bi se v okviru CCCTB zaradi možnosti konsolidacije dobičkov in izgub na ravni EU omogočilo, da bi se v celoti upoštevale čezmejne dejavnosti podjetij, ter preprečila prevelika obdavčitev.

Ali je CCCTB prvi korak k uskladitvi davčnih stopenj?

Ne. Pri CCCTB ne gre za davčne stopnje in Komisija ne načrtuje nobenih uskladitev davčnih stopenj, ki jih države članice uporabljajo za obdavčenje dohodkov pravnih oseb. Države članice bodo še naprej same določale svoje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, kar je tudi njihova suverena pravica. Če pri tem ni izkrivljanj, razlike v davčnih stopnjah omogočajo, da se na notranjem trgu ohranja določena stopnja davčne konkurence. Vendar pa bo CCCTB ustvarila večjo preglednost glede dejanskega stanja obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v državah članicah, s čimer bo ustvarila bolj pošteno davčno konkurenco v EU. Tudi pri povečevanju konkurenčnosti EU v svetu bo CCCTB veliko učinkovitejša kot kateri koli drug ukrep, povezan z enotnimi stopnjami davka od dohodkov pravnih oseb.

Ali so na voljo podatki za prikaz koristi, ki bi jih lahko prinesla CCCTB?

Za podjetja, ki v EU poslujejo čezmejno, bi CCCTB nedvomno pomenila prihranek časa in stroškov usklajevanja. Ocenjuje se, da bi se lahko sedanji stroški usklajevanja zmanjšali za 7 %, kar je enakovredno prihranku v višini 0,7 milijarde EUR v celotni EU.

Novi sistem bi precej koristil tudi družbam, ki želijo svoje poslovanje razširiti v druge države članice. Veliko podjetje za odprtje nove odvisne družbe v drugi državi članici zdaj porabi več kot 140 000 EUR le za stroške v zvezi z davki. CCCTB bi te stroške zmanjšala za 87 000 EUR ali 62 %. Srednje velika podjetja bi pridobila še več, saj bi se njihovi povprečni davčni stroški, povezani z razširitvijo poslovanja znotraj EU, znižali s 127 000 EUR na 42 000 EUR (zmanjšanje za 67 %). Že če bi se le 5 % malih in srednje velikih podjetij (MSP) odločilo za takšno razširitev, bi skupni prihranki znašali približno 1 milijardo EUR.

Ker ta predlog omogoča podjetjem, da izgube v eni državi članici izravnajo z dobičkom drugje v EU za davčne namene (tj. konsolidacija), bi poleg tega lahko zagotovil dodatne prihranke v višini 1,3 milijarde EUR za družbe po vsej EU.

Če povzamemo, bi podjetja s CCCTB prihranila 0,7 milijarde EUR zaradi manjšega usklajevanja, 1 milijardo EUR zaradi manjših stroškov pri širjenju poslovanja čez mejo in 1,3 milijarde EUR s konsolidacijo.

Zakaj je Komisija predlagala, da bi morala biti CCCTB za družbe neobvezna?

CCCTB bi bila neobvezna, s čimer bi se družbam, ki bi menile, da imajo lahko od tega usklajenega sistema dejanske koristi, omogočilo, da ta sistem izberejo, medtem ko bi lahko druge družbe še naprej delovale v okviru svojih nacionalnih sistemov. To je razumen pristop, saj pomeni, da družbam, ki ne načrtujejo širitve prek svojih nacionalnih meja in bodo tako vedno poslovale znotraj enega sistema, ni treba po nepotrebnem začeti uporabljati novega davčnega sistema. Poleg tega Komisija meni, da obvezna CCCTB ne bi bila skladna z načelom subsidiarnosti, saj bi pomenila, da bi se ukrepi EU uvedli za urejanje povsem domačih dejavnosti, poleg dejavnosti na ravni EU.

Zakaj je konsolidacija pomemben del tega sistema?

Konsolidacija je bistven vidik CCCTB, saj bi se z njo v celoti upoštevala čezmejna dejavnost družbe znotraj EU.

Danes lahko na primer skupina pri izračunu čistega poslovnega izida prišteje dobičke ene odvisne družbe v državi članici A k izgubam druge odvisne družbe v isti državi članici A. Ista skupina pa ne more upoštevati izgub, ki jih lahko ima v drugi državi članici B. To pomeni, da bi morala skupina, čeprav bi bile njene izgube v eni državi članici večje od njenih dobičkov drugje v EU (tj. čista izguba), vseeno plačati davek v državah članicah, v katerih je bil ustvarjen dobiček. Tukaj ni čezmejne izravnave izgube. V okviru CCCTB bi lahko skupina seštela svoje dobičke in izgube iz vseh odvisnih družb v celotni EU, da bi dobila neto vrednost. Davek bi potem plačala na neto dobiček skupine za celotno EU. To izraža pravi duh enotnega trga.

Poleg tega bi konsolidacija odpravila potrebo po zapletenem sistemu transfernih cen, ki se zdaj uporablja za čezmejne prodaje znotraj skupine. Ker so transferne cene eden od najbolj obremenjujočih in najdražjih vidikov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, bi njihova odprava pomenila veliko prednost za družbe in skupine v EU.

Kako je Komisija določila porazdelitveno formulo?

V okviru CCCTB bi se davčna osnova družbe, ko bi bila enkrat določena, porazdelila med vse države članice, v katerih družba posluje, na podlagi stalne porazdelitvene formule. Ta formula temelji na treh enako ponderiranih faktorjih, to so:

  • sredstva: zajeta bodo vsa opredmetena osnovna sredstva, vključno s stavbami, letali in stroji. Stroški za raziskave in razvoj, trženje in oglaševanje v 6 letih pred vključitvijo družbe v sistem CCCTB bodo prav tako vključeni kot približek za neopredmetena sredstva za 5 let;

  • delo: v razdelku dela bosta upoštevana dva faktorja: 50 % stroškov plač in 50 % števila zaposlenih;

  • prodaja: izračunala se bo na podlagi tega, kam se blago pošilja/je namenjeno. Pri storitvah se bo štel kraj, kjer se storitev fizično opravi.

Primer:

Družbe A, B in C sestavljajo skupino CCCTB. Konsolidirana davčna osnova je 900.

Družba A ima kapital v vrednosti 100, plače v vrednosti 100, 1 000 zaposlenih in prodajo v državo članico A v vrednosti 10 000.

Družba B ima kapital v vrednosti 200, plače v vrednosti 200, 2 000 zaposlenih in prodajo v državo članico B v vrednosti 20 000.

Družba C ima kapital v vrednosti 300, plače v vrednosti 300, 3 000 zaposlenih in prodajo v državo članico C v vrednosti 30 000.

Izračun je naslednji:

Ena tretjina od 900 za kapital: 100/600 v A, 200/600 v B in 300/600 v C

Polovica ene tretjine od 900 za plače: 100/600 v A, 200/600 v B in 300/600 v C

Polovica ene tretjine od 900 za zaposlene: 1 000/6000 v A, 2 000/6000 v B in 3 000/6 000 v C

Ena tretjina od 900 za prodajo: 10 000/60 000 v A, 20 000/60 000 v B in 30 000/60 000 v C

Davčna osnova družbe A = 50 + 25 + 25 + 50 = 150 – obdavčeno v državi članici po stopnji države A

Davčna osnova družbe B = 100 + 50 + 50 + 100 = 300 – obdavčeno v državi članici B po stopnji države B

Davčna osnova družbe C = 150 + 75 = 75 + 150 = 450 – obdavčeno v državi članici C po stopnji države C

Dobički družbe izhajajo iz prodaje, dela in sredstev, zato ta tri merila sestavljajo porazdelitveno formulo. Ti trije faktorji pomenijo, da formula vključuje podatke, ki so takoj na voljo, jih je težko prirediti in bodo pokazali, kje v podjetju se dejansko ustvarja dobiček.

Kakšno vlogo pri izračunu davčne osnove ima amortizacija? Ali bo to usklajeno v okviru CCCTB in kako?

Amortizacija pomeni zmanjšano vrednost sredstva v določenem obdobju, ki se upošteva kot odbitek za davčne namene. Če na primer kupimo stroj za 100 000 EUR in ga čez pet let prodamo za 20 000 EUR, znaša amortizacija stroja 80 000 EUR. To se ni zgodilo v petem letu, ampak se je vrednost stroja vsako leto nekoliko zmanjšala. Če družba kupi sredstvo, npr. stavbo ali avto, so njena obdavčljiva osnova vsako leto prihodki minus stroški, minus stroški amortizacije tega sredstva. Ocenjena amortizacija sredstva se porazdeli na obdobje, v katerem bo družba sredstvo predvidoma uporabljala, in na podlagi tega se vsako leto izvede odbitek od davčne osnove.

Države članice imajo različna pravila o amortizaciji. V nekaterih se lahko odbitki izvajajo v daljšem obdobju (npr. 5 % v 20 letih), medtem ko se lahko v drugih odbitki zvrstijo v krajšem časovnem obdobju (npr. 20 % v 5 letih). Cilj je, da se stroški sredstev porazdelijo na ustrezno število let in ne izkrivljajo dobičkov, npr. če bi se celotni stroški odbili v prvem letu.

V okviru CCCTB se bo za države, ki bodo sistem izbrale, uporabljal en sklop pravil o amortizaciji (25 % v 4 letih). Za tiste države, ki se v sistem CCCTB ne bodo vključile, bodo še naprej veljala nacionalna pravila.

Kako bo CCCTB koristila MSP?

CCCTB ponuja možnost za razširitev poslovanja znotraj EU za MSP, ki so do zdaj morda menila, da je takšna razširitev zanje predraga in preveč zapletena. Ker MSP običajno nimajo enakih virov (davčnih odvetnikov, strokovnjakov in svetovalcev) kot večja podjetja, so lahko ovire v obliki različnih predpisov za izračun davčne osnove v drugih državah članicah pogosto nepremostljive. CCCTB bi MSP omogočila, da še naprej delujejo le v okviru enega sistema in ene davčne uprave tako kot zdaj, tudi če se odločijo za širitev v druge države članice. Ocenjuje se, da bi se s CCCTB davčni stroški srednje velikih podjetij, povezani z razširitvijo poslovanja znotraj EU, zmanjšali za 67 %. Komisija si prizadeva, da bi bili predlagani novi predpisi dovolj razumljivi in uporabni za MSP in večje družbe.

Ali bo CCCTB pripomogla k spodbujanju raziskav in razvoja ter inovativnih družb?

Za obravnavanje stroškov za raziskave in razvoj so v okviru CCCTB predvideni manj strogi in inovacijam prijazni predpisi: plače raziskovalcev so na primer v celoti odbitne v letu, v katerem nastanejo (ne glede na to, kdaj bo rezultat raziskave na voljo), in dovoljen je takojšen 100-odstotni odbitek za izdatke za raziskovalne stavbe. Poleg tega splošno pravilo o amortizaciji predvideva zelo hiter tehnični napredek in določa odbitne stroške v višini skoraj 60 % v prvih treh letih. Ta metoda bolje izraža hitro zmanjšanje gospodarske ali tehnične vrednosti osnovnih sredstev. Na splošno CCCTB zagotavlja boljše okolje za raziskave in inovacije v primerjavi s sedanjimi sistemi obdavčevanja pravnih oseb v večini držav članic.

Ali so v zvezi z izbiro ali neizbiro CCCTB določeni kakšni pogoji?

Da. Družbe bi morale sistem CCCTB izbrati za najmanj pet let (tako bi se preprečilo, da bi se vključevale v sistem in izključevale iz njega zaradi davčnega načrtovanja). Poleg tega so v prilogi k predlogu navedena različna merila, ki jih mora družba izpolnjevati, da je lahko upravičena do uporabe sistema CCCTB (npr. vrsta predpisov o davku od dohodkov pravnih oseb, ki zdaj zanjo velja, vrsta družbe ...).

Ali bi bila CCCTB na voljo družbam, ki nimajo sedeža v EU, a tam poslujejo?

Da. Družbe, ki nimajo sedeža v EU, imajo pa v državah članicah poslovne enote ali odvisne družbe, bi lahko izbrale CCCTB za svoje dejavnosti v EU, če izpolnjujejo enaka merila za upravičenost, kot se zahtevajo za družbe iz EU (glej zgoraj).

Ali bo CCCTB pripomogla k privabljanju tujih neposrednih naložb?

EU lahko zaradi CCCTB postane veliko privlačnejši trg za tuje vlagatelje. Zdaj morajo na primer družbe, ki poslujejo v tretjih državah, kot so ZDA ali Kitajska, upoštevati le en nacionalni davčni sistem. V nasprotju s tem je evropski sistem s 27 različnimi sklopi predpisov veliko bolj zapleten in drag. Z enotnim sklopom predpisov za osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb in s sistemom „vse na enem mestu“ za vlaganje davčnih napovedi bi bilo vlaganje tujih družb v EU veliko enostavnejše. Veliko tretjih držav je Komisiji že omenilo, da bi CCCTB pripomogla k temu, da bi EU postala bolj zanimiv trg za tuje naložbe.

Ali bo za CCCTB veljala drugačna davčna stopnja kot za nacionalne sisteme?

Države članice bodo še naprej same določale svoje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, vključno s stopnjo za družbe, ki bi delovale v okviru CCCTB (CCCTB zadeva le davčno osnovo in ne davčne stopnje). Država članica lahko začne uporabljati drugačno davčno stopnjo za CCCTB, če je njena nacionalna osnova precej drugačna in bi želela ohraniti enako dejansko davčno stopnjo (tj. dejanska raven plačanega davka, ko so že upoštevani stopnja, osnova in različni odbitki). Če bi bila na primer osnova CCCTB širša od nacionalne osnove, bi se lahko država članica odločila, da določi nižjo stopnjo za CCCTB, da bi ohranila enako dejansko davčno stopnjo. Druga možnost je, da bi države članice svoje nacionalne osnove dovolj prilagodile osnovi CCCTB, da bi se izognile različnim stopnjam za ti osnovi. Vsaka država članica bi se odločila za pristop, ki bi se ji zdel najboljši glede na njene nacionalne potrebe.

Ali bodo uvedeni zaščitni ukrepi, ki bodo države članice zaščitili pred družbami, ki bi poskušale premikati sredstva in tako čim bolje izkoristiti formulo?

Predlog CCCTB vključuje stroga pravila, ki bodo preprečila izogibanje plačilu davkov in zagotovila, da skupine ne bodo mogle umetno premikati svojih dobičkov iz ene države članice v drugo. Vendar bodo družbe še vedno lahko uživale svobodo gibanja in ustanavljanja iz dejanskih poslovnih razlogov (npr. gradnja nove tovarne v drugi državi članici), tako kot to delajo zdaj.

Kakšni ukrepi za preprečevanje zlorab so vključeni v predlog?

Predlog vključuje splošno določbo o preprečevanju zlorab, ki je skladna z določbami, ki jih že uporabljajo številne države članice. Poleg tega vključuje posebne ukrepe za preprečevanje zlorab, kot sta omejitev odbitnosti obresti v nekaterih primerih in izjema pri izvzetju dohodka iz tujine v drugih primerih.

Ali lahko CCCTB prispeva k večji davčni konkurenci?

Z uvedbo enotne osnove bo CCCTB zagotovila večjo preglednost in bi zato morala omogočiti konkurenco pri dejanski davčni stopnji in ne pri morebitnih skritih elementih v različnih osnovah. Tako bi morala nastati bolj odprta in poštena davčna konkurenca. Države članice bi še naprej določale stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za svoja ozemlja. Vsaka država članica bi se odločila za pristop, ki bi najbolje ustrezal kombinaciji njenih nacionalnih proračunskih potreb in davčne politike.

Ali bi CCCTB povzročila širše davčne osnove v večini držav članic?

Za večino držav članic1 bi bila osnova CCCTB širša od veljavne nacionalne davčne osnove. V povprečju je skupna davčna osnova širša za 7,9 %. Ta širša davčna osnova pomeni, da državam članicam ni treba skrbeti zaradi trajnosti njihovih davčnih sistemov v okviru proračunske konsolidacije (tj. širša davčna osnova zmanjšuje tveganje fiskalnih izgub).

Ali bi lahko CCCTB povzročila, da bi bile družbe dejansko bolj obdavčene, če bodo dobički doseženi na trgih z višjimi davki?

CCCTB bo neobvezna. Če bodo družbe menile, da od nje ne bodo imele koristi, se jim v sistem ne bo treba vključiti. Vendar je velika večina podjetij (80 %) podprla CCCTB, ko se je seznanila z ugodnostmi, ki jih prinaša, v smislu zmanjšanja upravne obremenitve, nižjih stroškov usklajevanja in preprečevanja neskladnosti pri transfernih cenah (študija družbe KPMG iz leta 2007, „Usklajena osnova za davek od dohodkov pravnih oseb – ali so evropska podjetja za ali proti? Rezultati vseevropske raziskave o odzivih na predlagano skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb“, Jeff Wagland).

Ali je ta predlog v skladu z načelom subsidiarnosti?

Da. Pri CCCTB gre za odpravljanje ovir na notranjem trgu, da lahko podjetja ceneje in lažje poslujejo čezmejno. Sistem se lahko uspešno izvaja le na ravni EU. Pristop EU je potreben za uvedbo skupnih predpisov in sistema „vse na enem mestu“ za čezmejno poslovanje, medtem ko nekaterih glavnih elementov predloga (npr. čezmejne izravnave izgube, razporeditve davčne osnove s skupno formulo) ne bi bilo mogoče uresničiti le na nacionalni ravni.

Kakšni bodo naslednji koraki?

Države članice morajo o predlogu razpravljati in se o njem strinjati v Svetu po predložitvi mnenja Evropskega parlamenta.

See also IP/11/319

1 :

Estonija ni vključena, saj se v tej državi obdavčitev razdelitve uporablja le za izplačane dividende, pri čemer opredelitev davčne osnove ni potrebna.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website