Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/10/683

Bruselj, 15. decembra 2010

Evropska državljanska pobuda (EDP)

I. Najpogostejša vprašanja in odgovori glede evropske državljanske pobude

1. Kaj o evropski državljanski pobudi pravi Lizbonska pogodba?

2. Ali je državljansko pobudo že mogoče vložiti? Kdaj bo mogoče vložiti prve državljanske pobude?

3. Kaj se zgodi v primerih, kot je bila nedavna peticija organizacije Greenpeace? Ali jo bo ta organizacija lahko ponovno vložila, ko bo začela veljati Uredba o državljanski pobudi?

4. V čem je dodana vrednost EDP?

5. Kakšna je razlika med EDP in peticijo?

6. Ali obstajajo državljanske pobude tudi v posameznih državah članicah?

7. Ali se lahko EDP nanaša na sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu?

8. Ali bodo državljani z EDP lahko sprožili revizijo pogodb EU?

9. Ali so lahko podpisniki EDP tudi državljani tretje države, ki prebivajo v EU?

II. Najpogostejša vprašanja in odgovori o Uredbi: kako bo delovala EDP?

1. Kdo lahko organizira evropsko državljansko pobudo?

2. Ali lahko državljansko pobudo organizira organizacija?

3. Ali so predvidene določbe o preglednosti financiranja?

4. Ali bodo organizatorji EDP prejeli kakršna koli sredstva EU?

5. Kako bodo državljani obveščeni o tekočih pobudah?

6. Kako bo Komisija preverjala, ali so pobude resne?

7. Kako bo Komisija preprečila skrajnežem, da to orodje uporabljajo kot platformo za izražanje svojih mnenj?

8. Katere zahteve bodo veljale za prijavo predlagane pobude?

9. V katerem jeziku bodo morali organizatorji zaprositi za prijavo predlagane pobude?

10. Ali bo Komisija prevedla predlagane pobude?

11. Kako se lahko potencialni organizatorji prepričajo, da spada njihova pobuda v okvir pristojnosti Komisije?

12. Komisija je sprva želela, da se najprej opravi prijava in šele nato preverjanje dopustnosti. Zakaj je bila za zamisel opuščena?

13. Zakaj morajo biti podpisniki pobude iz najmanj četrtine držav članic? Zakaj ne zadostuje, če so iz ene same?

14. Zakaj se uporablja množitelj števila poslancev Evropskega parlamenta kot mejna vrednost za najmanjše število izjav o podpori v posamezni državi članici?

15. Kaj se zgodi z izjavami o podpori, zbranimi v državi članici, v kateri niso dosegli najmanjšega potrebnega števila?

16. Koliko morajo biti stari državljani, da lahko podprejo pobudo?

17. Morajo biti državljani vpisani v volilni imenik, da bi lahko izrazili svojo podporo pobudi?

18. Če državljani ene države članice živijo v drugi državi članici, v kateri državi članici se bo štela njihova izjava o podpori?

19. Bodo lahko tudi državljani Unije, ki ne živijo v EU, izrazili svojo podporo pobudam? V kateri državi članici se potem štejejo izjave o podpori?

20. Bo mogoče izraziti podporo EDP tudi po spletu?

21. Ali je izražanje podpore prek spleta varno?

22. So lahko državljani, ki podprejo pobudo, prepričani, da se njihovi osebni podatki ne bodo uporabljali za nobene druge namene?

23. Kako se bodo preverjale izjave o podpori?

24. Kako bo Komisija odgovorila na uspešne pobude?

25. Kaj se zgodi, če se Komisija odloči, da na podlagi pobude ne bo ukrepala? Katera pravna sredstva imajo državljani na voljo?

26. Bo mogoče vložiti pobudo, ki je v nasprotju z drugo tekočo pobudo? Bo mogoče večkrat vložiti isto pobudo?

27. Zakaj potrebujejo države članice eno leto za izvedbo EDP?

28. Ali ni EDP po doseženem kompromisu postala preveč birokratska?

I. Najpogostejša vprašanja in odgovori glede evropske državljanske pobude

1. Kaj o evropski državljanski pobudi pravi Lizbonska pogodba?

Evropska državljanska pobuda je novost, ki jo uvaja Lizbonska pogodba. V Pogodbi je določeno, da: „najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.“ (člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji)

Prav tako je v Pogodbi določeno, da se postopki in pogoji za izvedbo take državljanske pobude, vključno z najmanjšim številom držav članic, iz katerih morajo biti državljani, ki jo podprejo, določijo z uredbo, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet na predlog Evropske komisije (člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji in člen 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Komisija je predlog sprejela 31. marca 2010, Parlament in Svet pa sta zdaj dosegla končni dogovor glede uredbe.

2. Ali je državljansko pobudo že mogoče vložiti? Kdaj bo mogoče vložiti prve državljanske pobude?

Pravila o državljanski pobudi so že bila sprejeta, vendar bo v skladu z Uredbo prve državljanske pobude mogoče vložiti šele eno leto po začetku njene veljavnosti. Države članice namreč potrebujejo čas, da prilagodijo nacionalno zakonodajo, preden se začnejo vlagati prve pobude.

3. Kaj se zgodi v primerih, kot je bila nedavna peticija organizacije Greenpeace? Ali jo bo ta organizacija lahko ponovno vložila, ko bo začela veljati Uredba o državljanski pobudi?

Peticije, kakor je ta, ki jo je nedavno vložil Greenpeace, ne spadajo med državljanske pobude. V skladu s Pogodbo se postopki in pogoji za vložitev državljanske pobude določijo v uredbi, ki jo sprejmeta Evropski parlament in Svet, zato pobude, ki se vložijo pred sprejetjem in začetkom uporabljanja te uredbe, niso „državljanske pobude“ v smislu Pogodbe (pravila in postopki namreč še niso določeni). Podpisov, ki so bili zbrani pred začetkom uporabljanja Uredbe, pozneje ne bo mogoče ponovno uporabiti; Uredba določa, da se izjave o podpori lahko začnejo zbirati šele po prijavi predlagane pobude Komisiji, ki pa bo možna šele, ko se bo Uredba začela uporabljati. Vsekakor bo Komisija pozorno proučila vsa stališča, ki so bila izražena v peticiji organizacije Greenpeace.

4. V čem je dodana vrednost EDP?

V skladu z Lizbonsko pogodbo delovanje Evropske unije še naprej temelji na „participativni demokraciji“ in evropski državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu. Lizbonska pogodba torej ponovno potrjuje ta temeljna načela.

Vendar ta nova pogodba z uvedbo evropske državljanske pobude razširja prostor za javno razpravo, ki državljanom na podlagi tega novega orodja za „participativno demokracijo“ omogoča dejavnejšo udeležbo v demokratičnem življenju Unije.

Komisija ohranja svojo pravico do pobude, zato je državljanska pobuda ne bo zavezovala k pripravi zakonodajnega predloga, vendar se je zavezala, da bo skrbno proučila vse pobude, ki spadajo v okvir njenih pristojnosti, da bi ugotovila, ali bi bilo primerno ukrepati.

Komisija zato verjame, da bo ta novi instrument zelo pozitivno vplival na evropsko demokracijo in na oblikovanje politik na ravni EU.

5. Kakšna je razlika med EDP in peticijo?

Pravica do peticije Evropskemu parlamentu, ki je bila predvidena že v prejšnjih pogodbah, se bistveno razlikuje od nove državljanske pobude, ki jo uvaja Lizbonska pogodba. Peticijo lahko vložijo državljani Unije ter fizične in pravne osebe, ki prebivajo ali imajo prijavljen sedež v državi članici, bodisi posamezno bodisi v povezavi z drugimi državljani ali osebami. Nanašati se mora na vprašanja, ki spadajo na področje dejavnosti Unije in vlagatelja peticije neposredno zadevajo (npr. pritožba). Zato ni nujno, da se nanaša na oblikovanje nove politike. Peticije so naslovljene na Evropski parlament, ki ima vlogo neposrednega zastopnika državljanov na ravni Unije.

Za razliko od peticije državljanska pobuda omogoča, da najmanj en milijon državljanov neposredno pozove Komisijo k pripravi novih zakonodajnih predlogov.

6. Ali obstajajo državljanske pobude tudi v posameznih državah članicah?

Državljanske pobude že obstajajo v večini držav članic na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Državljanske pobude na nacionalni ravni obstajajo v Avstriji, Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Nizozemskem, Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Slovaškem ter v Sloveniji in Španiji. Regionalne državljanske pobude obstajajo v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji in na Švedskem. Lokalne državljanske pobude se izvajajo v Belgiji, Italiji, Luksemburgu, na Madžarskem, v Nemčiji, Sloveniji, Španiji in na Švedskem. Državljanske pobude najdemo tudi zunaj EU (Švica, ZDA itn.). Te pobude se med sabo precej razlikujejo glede področja uporabe in se na splošno izvajajo po različnih postopkih.

7. Ali se lahko EDP nanaša na sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu?

Ne, predlog o tem vprašanju ne spada v okvir pristojnosti Komisije. Uredba določa, da predlagane državljanske pobude, ki očitno ne spadajo v področje pristojnosti Komisije za pripravo zakonodajnega predloga Unije za namene izvajanja pogodb, ne bodo sprejete. Sedež institucij se določi v medsebojnem soglasju vlad držav članic.

8. Ali bodo državljani z EDP lahko sprožili revizijo pogodb EU?

Ne. V skladu s Pogodbo in z določbami Uredbe se lahko državljanske pobude nanašajo le na vprašanja, za katera državljani menijo, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.

9. Ali so lahko podpisniki EDP tudi državljani tretje države, ki prebivajo v EU?

Ne. V skladu s Pogodbo državljani tretje države ne morejo izraziti podpore EDP. Pogodba dejansko zelo jasno navaja, da lahko pobudo podprejo le osebe, ki so državljani držav članic.

II. Najpogostejša vprašanja in odgovori o Uredbi: kako bo delovala EDP?

1. Kdo lahko organizira evropsko državljansko pobudo?

Državljanske pobude lahko organizirajo državljanski odbori, ki jih sestavlja najmanj sedem oseb, ki so prebivalci najmanj sedmih različnih držav članic. Člani državljanskega odbora morajo biti državljani Unije in morajo biti dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament (16 let v Avstriji in 18 let v vseh drugih državah članicah). Imenovati bodo morali predstavnika in njegovega namestnika, ki bosta pooblaščena, da med postopkom govorita in delujeta v imenu državljanskega odbora. Če so organizatorji poslanci Evropskega parlamenta, se jih ne šteje za namene doseganja najmanjšega zahtevanega števila za oblikovanje državljanskega odbora.

2. Ali lahko državljansko pobudo organizira organizacija?

Organizacije ne morejo organizirati državljanskih pobud. Vendar pa lahko vsak subjekt spodbuja ali podpre predlagano pobudo, če to počne na popolnoma pregleden način.

3. Ali so predvidene določbe o preglednosti financiranja?

Zaradi preglednosti in demokratične odgovornosti bodo morali organizatorji pobude v celotnem postopku redno zagotavljati najnovejše informacije glede organizacij, ki podpirajo pobudo, in glede načina financiranja pobud. To je v interesu državljanov, ki nameravajo podpreti pobudo, hkrati pa je v skladu s pobudo Komisije za preglednost v Evropi.

4. Ali bodo organizatorji prejeli kakršna koli sredstva EU?

Za ta namen niso predvidena nobena sredstva EU.

5. Kako bodo državljani obveščeni o tekočih pobudah?

Vse tekoče pobude bodo evidentirane in javno dostopne na spletni strani Komisije. Ta sistem bo omogočil spremljanje tekočih pobud ter bo hkrati orodje za obveščanje in zagotavljanje preglednosti.

6. Kako bo Komisija preverjala, ali so pobude resne?

V Uredbi je predvideno, da se zavrne prijava predlaganih pobud, ki očitno niso resne (npr. ki so neprimerne, lahkomiselne ali namerno povzročajo nevšečnosti). Ker pa morajo državljanske pobude organizirati državljanski odbori, bi moralo biti število neresnih pobud omejeno.

7. Kako bo Komisija preprečila skrajnežem, da to orodje uporabljajo kot platformo za izražanje svojih mnenj?

V Uredbi je predvideno, da mora Komisija zavrniti prijavo predlaganih državljanskih pobud, ki so v očitnem nasprotju z vrednotami Unije, da bi se preprečila uporaba spletne strani Komisije za razširjanje mnenj skrajnežev.

8. Katere zahteve bodo veljale za prijavo predlagane pobude?

Organizatorji pobude bodo morali zaprositi za prijavo svojega predloga pri Komisiji. Pri tem bodo morali v enem od uradnih jezikov Unije zagotoviti naslednje informacije za vnos v spletni register, ki ga da na voljo Komisija:

  • naslov predlagane državljanske pobude,

  • vsebina,

  • opis ciljev predloga, na podlagi katerega se Komisijo poziva k ukrepanju,

  • določbe pogodbe, za katero organizatorji menijo, da se nanaša na predlagani ukrep,

  • polno ime, poštna številka, državljanstvo in datum rojstva za sedem članov državljanskega odbora, pri čemer sta posebej označena zastopnik in njegov namestnik, ter njihovi elektronski poštni naslovi,

  • vsi viri financiranja in podpore.

Organizatorji bodo lahko v prilogi predložili podrobnejše informacije in po želji tudi besedilo zakonodajnega predloga.

Komisija bo na podlagi teh informacij evidentirala predlagano pobudo, če bodo izpolnjeni vsi pogoji iz Uredbe, zlasti ta, da mora predlagana pobuda spadati na področje, na katerem ima Komisija pristojnosti za vlaganje pravnih aktov Unije za namene izvajanja Pogodb.

9. V katerem jeziku bodo morali organizatorji zaprositi za prijavo predlagane pobude?

Organizatorji lahko za prijavo pobude zaprosijo v katerem koli od uradnih jezikov Unije.

10. Ali bo Komisija prevedla predlagane pobude?

Ne. Organizatorji bodo morali sami poskrbeti za prevod predlagane pobude v želene jezike. Po potrditvi prijave v enem od uradnih jezikov bodo imeli organizatorji možnost zaprositi, da se v register dodajo tudi prevodi predlagane pobude v druge uradne jezike. Komisija bo pred vnosom pobude v register preverila, da ni očitnih pomembnih neskladij glede na izvirno različico naslova, vsebino in cilje pobude.

11. Kako se lahko potencialni organizatorji prepričajo, da spada njihova pobuda v okvir pristojnosti Komisije?

Komisija bo zagotovila informacije o svojih pristojnostih na spletni strani, posvečeni državljanski pobudi. Te informacije bi morale zadostovati, da potencialni organizatorji lahko ugotovijo obstoj določbe v pogodbi, ki Komisiji dovoljuje ukrepanje na zadevnem področju.

12. Komisija je sprva želela, da se najprej opravi prijava in šele nato preverjanje dopustnosti. Zakaj je bila ta zamisel opuščena?

Komisija je želela, da se preverjanje dopustnosti opravi po tem, ko je bilo zbrano večje število izjav o podpori, da bi se zagotovilo, da imajo organizatorji resnično namen zbrati izjave o podpori ter da so že pridobili pomembno podporo za predlagano pobudo. Namen tega je bil, da se prepreči zloraba postopka.

Med razpravami je Parlament v odziv na isti pomislek predlagal možnost ustanovitve odbora državljanov. S tem odborom, ki ga bo sestavljalo najmanj sedem državljanov iz sedmih držav članic, se bo zagotovilo, da so pobude resne in resnično evropske že od samega začetka.

Poleg tega Komisija ne bo uradno odločala o dopustnosti pobude, kot je bilo predvideno v predlogu, ampak bo evidentirala predlagane pobude, če bodo izpolnjeni pogoji iz Uredbe, zlasti pa ta, da predlagane pobude spadajo v področje pristojnosti Komisije, ki jih ta ima po pogodbah za pripravo predloga zahtevanega zakonodajnega akta.

13. Zakaj morajo biti podpisniki pobude iz najmanj četrtine držav članic? Zakaj ne zadostuje, če so iz ene same?

Določiti je treba najmanjše število držav članic, iz katerih morajo prihajati državljani, ki podpišejo izjavo o podpori pobude, da bi se zagotovilo, da državljanska pobuda predstavlja interese Unije, pa tudi zato, ker je v Pogodbi določeno, da morajo biti državljani iz „večjega števila držav članic“.

Parlament in Svet sta se dogovorila, da bo to četrtina držav članic, kar je trenutno sedem.

14. Zakaj se uporablja množitelj števila poslancev Evropskega parlamenta kot mejna vrednost za najmanjše število izjav o podpori v posamezni državi članici?

Komisija je v svoji zeleni knjigi predlagala, da je mejna vrednost 0,2 % števila prebivalcev vsake države članice. Vendar je bilo v številnih odzivih na zeleno knjigo izraženo mnenje, da je ta mejna vrednost nepotrebno visoka, da bi se dosegel cilj zastopanosti evropskih interesov. Drugi so bili mnenja, da tak odstotek ne bi bil uravnotežen, saj je na primer lažje zbrati tisoč izjav državljanov o podpori v Luksemburgu (kar je 0,2 % prebivalstva) kot 160 000 izjav v Nemčiji, in da bi bilo torej lažje šteti manjše države kot večje.

Izbrani pristop zato odraža oba pomisleka. Uredba določa mejno vrednost za vsako državo članico, ki je sorazmerno postopno padajoča glede na število prebivalcev vsake države članice, pri čemer sta določeni najnižja in najvišja mejna vrednost.

Da bi te mejne vrednosti temeljile na objektivnih merilih, se uporablja množitelji števila poslancev Evropskega parlamenta za vsako državo članico. Izbrani množitelj je 750, da bi se upoštevale zahteve mnogih zainteresiranih strani, da se na eni strani določi mejna vrednost, ki je nižja od 0,2 % števila prebivalcev, na drugi strani pa upoštevajo pomisleki, da mejna vrednost v malih državah članicah ne bi smela biti prenizka.

Sistem bo zato omogočal sorazmerno nižje število podpisnikov v velikih državah in sorazmerno višje število v malih državah.

Najmanjše število podpisnikov na državo članico je navedeno v Prilogi I k Uredbi.

15. Kaj se zgodi z izjavami o podpori, zbranimi v državi članici, v kateri niso dosegli najmanjšega potrebnega števila?

Te izjave o podpori se prištejejo skupnemu številu podpisov, vendar se ta država članica ne šteje med četrtino potrebnih držav članic.

16. Koliko morajo biti stari državljani, da lahko podprejo pobudo?

Vsi državljani Unije, ki imajo pravico voliti na volitvah v Evropski parlament, lahko izrazijo svojo podporo pobudi. To pomeni, da morajo biti stari najmanj 18 let, v Avstriji pa lahko sodelujejo že s 16. letom starosti.

17. Morajo biti državljani vpisani v volilni imenik, da bi lahko izrazili svojo podporo pobudi?

Ne. Državljani Unije morajo izpolnjevati le merilo glede starosti, pri kateri imajo pravico oddati svoj glas na volitvah v Evropski parlament.

18. Če državljani ene države članice živijo v drugi državi članici, v kateri državi članici se bo štela njihova izjava o podpori?

To je odvisno od podatkov, ki jih bodo podpisniki predložili, in torej od države članice, ki bo preverjala njihove izjave o podpori. Če podpisniki predložijo zahtevane podatke glede na državo članico prebivališča, se njihova izjava šteje v državi članici njihovega prebivališča. Če predložijo zahtevane podatke glede na državo članico državljanstva, se njihova izjava šteje v državi članici njihovega državljanstva. Na primer avstrijski državljan, ki živi v Estoniji, lahko v obrazcu določi, da se njegova izjava preveri v Estoniji in se tam tudi šteje (pri tem mora navesti svoje ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva ter državljanstvo), oziroma lahko določi, da se njegova izjava preveri v Avstriji in se tam tudi šteje, če poleg prej naštetih podatkov navede tudi osebno identifikacijsko številko s seznama, ki ga Avstrija sprejme in je na voljo v delu C Priloge III k Uredbi.

Državljani lahko isto pobudo podprejo le enkrat.

19. Bodo lahko tudi državljani Unije, ki ne živijo v EU, izrazili svojo podporo pobudam? V kateri državi članici se potem štejejo njihove izjave o podpori?

Možnost, da državljani Unije, ki ne živijo v EU, izrazijo svojo podporo pobudam, bo odvisna od države članice, katere državljani so. Nekatere države članice namreč ne morejo preveriti izjav o podpori, ki jih dajo njihovi državljani, ki živijo zunaj EU. Komisija je v svoj predlog vključila možnost, da vsi državljani Unije, ki živijo zunaj nje, izrazijo svojo podporo pobudam. Vendar pa zaradi novih zahtev držav članic nekateri državljani tega morda ne bodo mogli storiti. Izjava o podpori tistih, ki bodo to možnost imeli, se bo štela v državi članici njihovega državljanstva.

20. Bo mogoče izraziti podporo EDP tudi po spletu?

Državljani bodo lahko pobude podprli tudi po spletu. Organizatorji bodo morali vzpostaviti sistem za spletno zbiranje izjav o podpori, ki bo skladen s tehničnimi in varnostnimi zahtevami iz Uredbe. Komisija bo pripravila tehnične standarde in dala na voljo odprtokodno programsko opremo, ki bo organizatorjem v pomoč pri izdelavi njihovih sistemov.

21. Ali je izražanje podpore prek spleta varno?

Pred začetkom spletnega zbiranja izjav o podpori bodo morali organizatorji zaprositi za potrditev svojega spletnega sistema za zbiranje izjav o podpori (tudi če bodo uporabljali odprtokodno programsko opremo, ki jo bo pripravila Komisija), in sicer pri pristojnem nacionalnem organu, ki bo te podatke shranjeval. Nacionalni organi bodo preverili, ali varnostne in tehnične značilnosti sistemov za spletno zbiranje izjav o podpori izpolnjujejo minimalne zahteve iz Uredbe. Tako bo zagotovljeno, da je spletno izražanje podpore pobudam varno.

22. So lahko državljani, ki podprejo pobudo, prepričani, da se njihovi osebni podatki ne bodo uporabljali za nobene druge namene?

Uredba zagotavlja, da vsi sodelujoči akterji (organizator, države članice in Komisija) popolnoma upoštevajo varstvo podatkov pri organizaciji in nadaljnjem izvajanju državljanske pobude. Veljavna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov se bo uporabljala za obdelave osebnih podatkov, ki se izvajajo za potrebe državljanskih pobud. Organizatorji državljanskih pobud so kot upravljavci podatkov odgovorni za povzročeno škodo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in bodo ustrezno kaznovani za kršitev Uredbe.

23. Kako se bodo preverjale izjave o podpori?

V svojih izjavah o podpori bodo morali državljani navesti informacije, ki jih zahteva njihova država članica (država članica prebivališča ali država članica državljanstva), med te pa lahko spadajo ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva ter državljanstvo, v večini držav članic pa bo treba navesti še osebno identifikacijsko številko. Nekatere države članice dela teh informacij (npr. polni naslov, kraj in datum rojstva) ne zahtevajo. Podrobnosti glede zahtevanih podatkov so na voljo v dveh obrazcih izjave o podpori, ki sta v Prilogi III (dela A in B) k Uredbi. Seznam ustreznih listin/številk za vsako posamezno državo članico, ki zahteva osebno identifikacijsko številko, je v delu C Priloge III.

Organizatorji bodo morali na istem obrazcu zbrati samo podpise, ki jih preveri ista država članica. Nato bodo morali te izjave o podpori poslati organu te državne članice. Nacionalni organi bodo nato opravili ustrezna preverjanja, da bi potrdili število veljavnih izjav o podpori, ki so bile zbrane.

24. Kako bo Komisija odgovorila na uspešne pobude?

V skladu z doseženim dogovorom bo imela Komisija na voljo tri mesece za proučitev državljanske pobude, ki ji je bila predložena in je zbrala potrebno število izjav o podpori. Preden bo Komisija objavila svoje ugotovitve v sporočilu, se bo sestala z organizatorji na ustrezni ravni, da bi ji ti podrobneje pojasnili svojo pobudo. Javna razprava bo organizirana tudi v Evropskem parlamentu.

25. Kaj se zgodi, če se Komisija odloči, da na podlagi pobude ne bo ukrepala? Katera pravna sredstva imajo državljani na voljo?

Državljanska pobuda je pobuda za delovni program in zato ne vpliva na pravico Komisije do pobude. Vendar bo Komisija zavezana, da kot kolegij resno obravnava zahteve državljanskih pobud. Če se odloči, da na podlagi državljanske pobude ne bo ukrepala, mora svojo odločitev tudi utemeljiti. Na politično analizo vsebine pobude, ki jo opravi Komisija, se ni mogoče pritožiti.

Vendar pa je pritožba mogoča na odločitev o prijavi predlaganih pobud, ki ima svojo pravno podlago. Če Komisija zavrne prijavo, bo organizatorjem sporočila razloge za to ter jih seznanila z vsemi sodnimi in zunajsodnimi pravnimi sredstvi, ki so jim na voljo.

26. Bo mogoče vložiti pobudo, ki je v nasprotju z drugo tekočo pobudo? Bo mogoče isto pobudo vložiti večkrat?

Uredba ne določa pravil glede večkratne vložitve istih pobud ali vložitve podobnih državljanskih pobud. Prav tako ne onemogoča vložitve nasprotujočih pobud.

27. Zakaj potrebujejo države članice eno leto za izvedbo EDP?

Številne države članice morajo spremeniti svojo zakonodajo, da bi lahko opravljale preverjanje izjav o podpori in/ali zagotovile, da se organizatorji ustrezno kaznujejo za kršitev Uredbe.

28. Ali ni EDP po doseženem kompromisu postala preveč birokratska?

Državljanskih pobud ne bodo ovirala nepotrebna birokratska pravila. Dogovorjena pravila vzpostavljajo ustrezno ravnovesje med potrebo po kredibilnosti tega instrumenta in potrebo po enostavnosti njegove uporabe za državljane.

Poleg tega namerava Komisija pripraviti podroben in uporabniku prijazen vodnik, ki bo omogočal lažje razumevanje različnih faz v postopku in bo po potrebi v pomoč organizatorjem.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website