Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/10/642

V Bruslju, 2. decembra 2010

Varnost v cestnem prometu – čezmejno izvrševanje predpisov

1. Kaj natančno pomeni čezmejno izvrševanje predpisov?

Preganjanje in kaznovanje prometnih prekrškov, storjenih z vozilom, ki ni registrirano v državi članici, v kateri se je zgodil prekršek.

2. Zakaj namerava Komisija ukrepati na tem področju?

Kot je napovedano v usmeritvah evropske politike za varnost v cestnem prometu 2011–2020, je sprejetje in izvajanje direktive o čezmejnem izvrševanju predpisov eden od številnih pomembnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v prihodnjih letih, da se do leta 2020 doseže prepolovitev števila smrtnih žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji.

3. V čem je težava?

Današnje stanje je tako, da so kršitelji cestnoprometnih predpisov v vozilih, registriranih v drugi državi Evropske unije, le izjemoma kazensko preganjani, saj jih je težko identificirati in preveriti naslove, na katerih so vozila registrirana.

4. Katere prekrške ureja predlagana direktiva?

Komisija je najprej predlagala osredotočenje na štiri prekrške, ki povzročijo 75 % smrtnih žrtev prometnih nesreč – prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnega pasu in neupoštevanje rdeče luči na semaforju.

Zdaj naj bi predlog razširila tudi na druge prekrške, kot so vožnja pod vplivom drog, vožnja brez varnostne čelade, nedovoljena uporaba mobilnega telefona med vožnjo in nedovoljena uporaba odstavnih pasov.

5. Ali se bo s predlogom uskladilo kaznovanje prekrškov v vsej EU? Ne.

Direktiva ne usklajuje niti vrst prekrškov niti kazni zanje. O tem bo odločala nacionalna zakonodaja države, kjer je bil prekršek storjen.

Pomembno je tudi opozoriti, da se predlog obravnava le na denarne kazni in ne na kazenskih točk, povezanih z vozniškim dovoljenjem in njegovim odvzemom.

6. Kako bo sistem deloval? Kako bo organom omogočil izslediti kršitelje iz drugih držav?

Z uporabo omrežja za izmenjavo elektronskih podatkov, ki omogoča identifikacijo imetnika registracije vozila. Po izsleditvi imena in naslova bo lastniku avtomobila poslano obvestilo o prekršku, katerega vzorec je določen v predlagani direktivi. Država članica, v kateri je bil storjen prekršek, poskrbi za prevod pisma, ki se pošlje v jeziku, uporabljenem v dokumentu o registraciji vozila.

7. Kaj se zgodi, če avto ni registriran na kršitelja?

Obvestilo o prekršku, ki se pošlje imetniku registracije vozila, vsebuje tudi obrazec za odgovor, ki imetniku daje možnost, da navede ustrezne podatke za identifikacijo voznika.

8. Kaj se bo zgodilo, če bo prejemnik obvestilo ignoriral?

Obstaja že okvirni sklep Sveta o vzajemnem priznavanju denarnih kazni, ki vključuje tudi cestnoprometne prekrške. Okvirni sklep Sveta predvideva, da pravnomočno obsodbo na plačilo globe s strani ene države članice priznavajo tudi druge države članice.

Predlog direktive o čezmejnem uveljavljanju prometnih prekrškov velja za zgodnejše faze, saj je njen cilj identifikacija kršitelja. Vendar se bo okvirni sklep uporabljal kot zadnje sredstvo v primeru neplačila kršitelja.

9. Kaj natančno Komisija pričakuje od držav članic?

Po sprejetju končne različice besedila bodo države članice imele dve leti časa, da ga vključijo v nacionalno zakonodajo. Medtem bodo vzpostavile sistem izmenjave podatkov in ga začele izvajati. Države članice lahko uporabljajo tudi obstoječa omrežja za izmenjavo podatkov o registrskih tablicah, ki se uporabljajo v boju proti kriminalu na ravni EU. Izmenjave bodo potekale med nacionalnimi organi, pristojnimi za dokumente o registraciji avtomobilov.

10. Kakšen učinek bo imel ta ukrep? Kako pomembne so težave, ki jih povzročajo vozniki nerezidenti?

  • Vozniki nerezidenti predstavljajo približno 5 % cestnega prometa v EU, delež prekrškov zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti, ki jih storijo, pa predstavlja 15 % vseh prekrškov prekoračitve dovoljene hitrosti.

  • Za avto, registriran v tujini, je v primerjavi z voznikom rezidentom tudi trikrat bolj verjetno, da bo storil prekršek.

  • V primerih, kot je Francija, ki ima visoko stopnjo tranzita in turizma, prekrški zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti, ki jih storijo vozniki nerezidenti, lahko dosežejo 25 % celotnega števila prekrškov, v zelo intenzivnih letnih obdobjih pa celo 40–50 %.

  • V tem pogledu bodo pozitivni učinki tega ukrepa posebno zanimivi za države, kot so Avstrija, Belgija, Luksemburg, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska in Španija.

  • Ukrep naj bi imel tudi močan odvračalni učinek in voznike spodbujal k upoštevanju prometne zakonodaje, ki velja v državi gostiteljici.

Ta ukrep za večjo varnost v cestnem prometu bo tudi preprečil nekaznovanost tujih voznikov, ki trenutno daje občutek nepravičnosti do voznikov rezidentov in zelo slabo vpliva na javno sprejemanje izvrševanja predpisov. Zagotovljena bo namreč enakopravna obravnava tujih voznikov in voznikov rezidentov.

11. Katere ukrepe bodo Komisija in države članice sprejele za zagotovitev varstva podatkov o voznikih?

Predpisi o varovanju zasebnosti se upoštevajo. Predlagana direktiva daje zadevnim osebam pravico do dostopa do osebnih podatkov, ki se registrirajo in izmenjujejo v sistemu, ter do njihovega spreminjanja in izbrisa.

12. Ozadje

Akcijski program Komisije za varnost v cestnem prometu 2011–2020

Evropska komisija je julija 2010 sprejela ambiciozen načrt, s katerim naj bi v naslednjih 10 letih v Evropi prepolovili število smrtnih žrtev v prometu. Predlagane pobude segajo od določanja višjih varnostnih standardov vozil do boljšega usposabljanja uporabnikov cest in večjega izvrševanja cestnih predpisov. Ob začetku izvajanja akcijskega programa je podpredsednik Evropske komisije Siim Kallas, pristojen za promet, izjavil: „Na evropskih cestah vsak dan umre sto ljudi. Od leta 2001 smo močno napredovali in rešili skoraj 80 000 življenj. Vendar je število smrtnih žrtev in ranjenih na evropskih cestah še vedno nesprejemljivo veliko. Zdaj proučujemo, kakšne avtomobile vozijo ljudje ter kje in kako vozijo. Naš cilj je, da do leta 2020 prepolovimo število smrtnih žrtev v prometu.

Akcijski program za varnost v cestnem prometu 2011–2020 določa najrazličnejše pobude, ki se osredotočajo na izboljšave vozil in infrastrukture ter boljše ravnanje uporabnikov cest. Strateških ciljev je sedem: ostrejši ukrepi za varnost tovornjakov in avtomobilov, gradnja varnejših cest, razvoj inteligentnih vozil, boljša sistem za izdajo dovoljenj in usposabljanje, ostrejše izvrševanje predpisov, zmanjšanje števila poškodb in večja pozornost motoristom.

Glej tudi: IP/1/0/642


Side Bar