Navigation path

Left navigation

Additional tools

Informativni dokument: Sporočilo Komisije o prihodnosti SKP

European Commission - MEMO/10/587   18/11/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/10/587

Bruselj, 18. novembra 2010

Informativni dokument: Sporočilo Komisije o prihodnosti SKP

Evropska komisija je danes sprejela sporočilo o prihodnosti SKP z naslovom „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“. S tem dokumentom se začenja postopek posvetovanja, ki bo trajal do spomladi naslednje leto in na podlagi katerega bo lahko Komisija do poletja 2011 pripravila zakonodajne predloge. Reforma SKP naj bi začela veljati 1. januarja 2014.

Katere smernice ima Komisija za povečanje konkurenčnosti evropskega kmetijstva?

Dolgoročna konkurenčnost kmetijskega sektorja je odvisna od njegove zmožnosti, da obvladuje izzive v zvezi s podnebnimi spremembami in trajnostno rabo naravnih virov ter hkrati poveča produktivnost. Za uresničitev tega cilja je treba na celotnem evropskem ozemlju ohranjati zmožnost kmetijstva za inovativnost, naložbe in odzivanje na razvoj na trgu.

V sporočilu Komisije je predlaganih več ključnih elementov. Prvi je pregled strukture neposrednih plačil. Pri teh plačilih je treba upoštevati „zeleno“ komponento ekološke konkurenčnosti, zagotoviti pa je treba tudi pravičnejše in preglednejše dodeljevanje teh sredstev. Poleg tega je treba na podlagi programov za razvoj podeželja okrepiti prizadevanja na področju inovacij in boja proti podnebnim spremembam. Nazadnje, prizadevati si je treba za preglednost prehranjevalne verige in preučiti možnost, da se državam članicam zagotovijo nova orodja za boj proti preveliki nestanovitnosti cen kmetijskih surovin.

Zakaj mora postati SKP pravičnejša?

Merila za podporo, ki temeljijo na preteklem stanju. Referenčna merila za neposredna plačila kmetom iz starih držav članic EU so bila oblikovana v obdobju 2000–2002. Takrat so se zneski določali glede na obseg proizvodnje v zadevnem obdobju. Razvijati jih je treba v smeri bolj objektivnega in pravičnejšega mehanizma za vse kmete in države članice.

Upoštevanje širitev. Zdaj se hkrati uporabljata dva referenčna mehanizma neposrednih podpor, in sicer eden za stare države članice, ki temelji na zgodovinskih merilih, drugi pa za države članice, ki so se EU pridružile po letu 2004, pri čemer ta mehanizem temelji na enotnem znesku na hektar. Vzpostaviti je treba nov sistem, ki bo prilagojen za celotno EU, pravičen in pregleden.

Boljša podpora raznolikosti evropskega kmetijstva. Pri referenčnih merilih je treba upoštevati gospodarsko razsežnost neposrednih plačil, namenjenih podpori kmetijskih prihodkov, in tudi njihovo okoljsko razsežnost (zagotoviti, da kmetje proizvajajo javne dobrine). Preučujejo se pragmatične rešitve z gospodarskega in političnega vidika, da bi se vzpostavili pogoji za pravično podporo, pri kateri se upoštevajo vsa merila, povezana s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi razmerami, v katerih delajo kmetje.

Ali je treba znesek neposrednih plačil omejiti?

Neposredna pomoč je dohodkovna pomoč, ki je nujna za ohranjanje kmetijstva na celotnem evropskem ozemlju. Zato je treba zagotoviti, da je javna pomoč namenjena dejavnim kmetom, ki jo resnično potrebujejo. Če pomoč preseže nek znesek, izgubi svoj pomen, razen če je upravičena zaradi oprijemljivih podatkov v zvezi s plačano zaposlitvijo.

Ali lahko SKP postane koristnejša za mala kmetijska gospodarstva?

Pri tem ne gre za pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki niso rentabilna, ampak za spodbujanje njihovega vključevanja na trg. SKP mora postati enostavnejša. Upravni ukrepi ovirajo dostop malih kmetijskih gospodarstev do podpore SKP, čeprav imajo ta gospodarstva pomembno gospodarsko vlogo pri dinamičnosti nekaterih podeželskih območij. Cilj poenostavitve mora biti zagotavljanje pravičnega dostopa vseh gospodarskih udeležencev do javnih politik.

Ali se bo za manj razvite regije zagotovila posebna podpora?

Podpore, ki so zdaj predvidene v programih za razvoj podeželja, se ne bodo spreminjale. Ohranjanje kmetijstva na območjih, kjer je proizvodnja najtežavnejša, je bistveni element za ohranjanje biotske raznovrstnosti in dinamičnega podeželja. Zato bi se lahko pri izračunu neposrednih plačil upoštevale tudi posebne naravne omejitve.

Katere kmetijske prakse se priporočajo za boj proti podnebnim spremembam in ohranjanje okolja?

Zaenkrat izčrpen seznam kmetijskih praks, ki bi se priporočale na podlagi „zelene“ komponente neposrednih plačil, še ni na voljo. Izvaja se presoja vpliva, da bi ugotovili, katere tehnike so najustreznejše. Pri tem je mogoče na primer navesti ohranjanje travnih ruš, kolobarjenje, ekološko praho ali trajne pašnike.

Ohranjanje travnih ruš v zimskem obdobju vključuje setev nekaterih rastlin takoj po pobiranju pridelka. To omogoča obogatitev prsti, izboljšanje zmogljivosti zadrževanja vode in preprečevanje erozije tal. Poleg tega to omogoča tudi pridelavo tako imenovanih „naknadnih posevkov“.

Kolobarjenje je tradicionalna metoda, pri kateri se upošteva zmogljivost prsti za obnovitev. Njena prednost je, da se zmanjša uporaba kemičnih proizvodov (pesticidov, herbicidov in gnojil).

Pašniki so pomembni zbiralniki biotske raznovrstnosti. To so ekosistemi z visoko dodano vrednostjo v smislu prsti, uporabe vode, skladiščenja ogljika in krajin.

Z ekološko praho se bogatijo kmetijski ekosistemi, saj se ohranja življenjski prostor za živalske in rastlinske vrste. Da bi se izkoristile vse možnosti prahe, je treba zemljo v prahi previdno obdelovati, da se ohrani rast grmičevja.

Ali je treba ohraniti oba stebra SKP?

Stebra sta dva vidika SKP, ki se med seboj dopolnjujeta. Prvi steber mora omogočiti zagotavljanje podpore kmetom na letni podlagi za obvladovanje izzivov, ki so skupni celotni EU. Drugi steber, vključno s pristopom „Leader“, je večletno in prilagodljivo naložbeno orodje, prilagojeno lokalnim okoliščinam posamezne države članice, zlasti za podporo konkurenčnosti, inovacij, boja proti podnebnim spremembam in trajnosti kmetijstva.

Zakaj nekateri vidiki v sporočilu niso natančno opredeljeni?

V sporočilu Komisije niso podrobno obravnavani vsi vidiki reforme. Za to je treba počakati na zakonodajne predloge, ki bodo predstavljeni do poletja 2011. Besedilo, ki je bilo predstavljeno danes, je politični dokument, v katerem so navedene splošne smernice na podlagi izzivov, ugotovljenih med javno razpravo, ki je potekala na začetku leta. Do predstavitve zakonodajnih predlogov se bodo izvajale podrobne presoje vpliva, da bi se opredelila najustreznejša in najučinkovitejša orodja za doseganje ciljev, opredeljenih v sporočilu.

Kateri so naslednji koraki po objavi sporočila?

O sporočilu Komisije bodo razpravljali Svet in Evropski parlament ter Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij EU. Komisija bo organizirala posvetovanje, na katerem bodo zainteresirane strani povabljene, da izrazijo svoje mnenje o možnostih in da s predložitvijo svojih analiz prispevajo k oblikovanju presoje vpliva različnih možnosti. Komisija bo ob upoštevanju podrobnih presoj vpliva, ki se zdaj izvajajo v zvezi z vsako od možnosti iz sporočila, pripravila zakonodajne predloge, ki bodo predstavljeni poleti 2011. Za zakonodajne predloge se bo uporabil postopek soodločanja, ki se je po začetku veljavnosti nove pogodbe prvič uporabil za reformo SKP. Reforma SKP naj bi začela veljati leta 2014.

S kakšnimi izzivi se bo evropsko kmetijstvo srečevalo v prihodnosti?

Oskrba s hrano. Po mnenju strokovnjakov Organizacije za prehrano in kmetijstvo se bo glede na povečevanje svetovnega prebivalstva in spremembe prehranjevalnih navad povpraševanje po kmetijskih proizvodih do leta 2030 povečalo za 50 %, do leta 2050 pa za 70 %. Evropa mora prevzeti svoj del odgovornosti na mednarodni ravni ter ohraniti zadostno proizvodno zmogljivost za kakovostne proizvode ob upoštevanju zelo visokih sanitarnih standardov in spodbujati trajnostne proizvodne prakse, da se prepreči škoda za okolje.

Trajnostna raba naravnih virov. Kmetijski sektor je ključni uporabnik prsti, vode in biotske raznovrstnosti ter pomemben dejavnik pri oblikovanju krajine. Približno 14 milijonov kmetijskih gospodarstev upravlja več kot polovico evropskega ozemlja. Kmetijstvo in gozdarstvo zajemata 80 % evropskega ozemlja. Kmetijstvo lahko zagotovi konkretne odgovore za boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Poleg tega morajo kmetje svoje prakse spreminjati zaradi višanja temperatur.

Uravnotežen razvoj podeželja. Kmetijstvo je gonilna sila gospodarstva na večini podeželskih območij in temelj evropskega agroživilskega sektorja. V agroživilskem sektorju je zaposlenih skupaj 17,5 milijona oseb (kar je 13,5 % zaposlenih v industriji). Bistveno je ohraniti sprejemljivo stopnjo privlačnosti delovnih mest v kmetijstvu, zlasti za zagotovitev minimalne ravni generacijske zamenjave. Kmetijski prihodki predstavljajo le 40 % povprečnih evropskih prihodkov.

PRILOGA: OPIS TREH ŠIRŠIH MOŽNOSTI POLITIKE

Neposredna plačila

Tržni ukrepi

Razvoj podeželja

Možnost 1

Pravičnejša razdelitev neposrednih plačil med države članice (pri čemer bi sedanji sistem neposrednih plačil ostal nespremenjen)

Okrepitev instrumentov za obvladovanje tveganja

Po potrebi racionalizacija in poenostavitev obstoječih tržnih instrumentov

Ohranitev usmeritve, ki izhaja iz pregleda SKP, v zvezi s povečanjem sredstev za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, vodo, biotsko raznovrstnostjo, obnovljivo energijo in inovacijami

Možnost 2

Pravičnejša razdelitev neposrednih plačil med države članice in bistvena sprememba njihove oblike.

Neposredna plačila bi bila sestavljena iz:

osnovne stopnje, ki služi kot podpora dohodku,

obvezne dodatne pomoči za določene „okolju prijazne“ javne dobrine prek enostavnih, splošnih, letnih in nepogodbenih kmetijsko-okoljskih ukrepov, ki temelji na dodatnih stroških, povezanih z izvajanjem teh ukrepov,

dodatnega plačila kot nadomestila za posebne naravne omejitve in

neobveznega vezanega elementa podpore za določene sektorje in regije1.

Uvedba nove sheme za male kmetije.

Uvedba omejitve osnovne stopnje ob upoštevanju prispevka velikih kmetij k zaposlovanju na podeželju.

Po potrebi izboljšanje in poenostavitev obstoječih tržnih instrumentov

Prilagoditev in dopolnitev obstoječih instrumentov, da bodo bolje usklajeni s prednostnimi nalogami EU, pri čemer je podpora osredotočena na okolje, podnebne spremembe in/ali prestrukturiranje in inovacije, ter da se okrepijo regionalne/lokalne pobude.

Okrepitev obstoječih instrumentov za obvladovanje tveganja in uvedba neobveznega instrumenta za stabilizacijo dohodka, združljivega z „zeleno škatlo“ STO, za nadomestilo znatnih izgub pri dohodku.

Predvidela bi se lahko določena prerazporeditev sredstev med države članice na podlagi objektivnih meril.

Možnost 3

Postopna ukinitev neposrednih plačil v sedanji obliki.

Namesto neposrednih plačil v sedanji obliki zagotovitev omejenih plačil za okoljske javne dobrine in dodatnih plačil za posebne naravne omejitve.

Odprava vseh tržnih ukrepov, razen morda klavzule o motnjah, ki bi se lahko uveljavljala v hudih krizah

Ukrepi bi bili osredotočeni predvsem na podnebne spremembe in okoljske vidike

1 :

To bi ustrezalo sedanji vezani podpori, ki se izplačuje na podlagi člena 68, in drugim ukrepom vezane pomoči.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website