Navigation path

Left navigation

Additional tools

memO/10/424

Bruselj, 20. septembra 2010

Širokopasovnost: Komisija določa skupni pristop EU glede ultrahitrih širokopasovnih omrežij

Evropska komisija je sprejela priporočilo, ki vsebuje napotke za nacionalne regulativne organe za telekomunikacije o tem, kako naj regulirajo konkurenčen dostop tretjih strani do ultrahitrih optičnih omrežij (znanih tudi kot „dostopovna omrežja naslednje generacije“ (Next Generation Access – NGA), ki omogočajo širokopasovne povezave visokih hitrosti doma in na delovnem mestu. Regulativni organi morajo nove smernice v vsakodnevni postopek odločanja vključiti takoj po objavi besedila v Uradnem listu EU. Na podlagi Okvirne direktive o telekomunikacijah (2002/21/ES) morajo „dosledno upoštevati“ priporočilo Komisije in upravičiti vsako odstopanje od njega. Priporočilo omogoča operaterjem telekomunikacij jasnejšo ureditev ter zagotavlja ustrezno ravnotežje med spodbujanjem naložb in zaščito konkurence. Pomagalo bo pri spodbujanju naložb v konkurenčne širokopasovne povezave visokih hitrosti, kar je glavni cilj digitalne agende Komisije za Evropo (IP/10/581) in strategije Evropa 2020. Priporočilo je del paketa ukrepov za zagotavljanje širokopasovnega dostopa, ki ga je danes predstavila Komisija (glej IP/10/1142).

Priporočilo Komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije (Next Generation Access) določa skupni pristop za celotno EU glede zakonskega urejanja optičnih omrežij. Optična omrežja dopolnjujejo ali nadomeščajo tradicionalna bakrena fiksna dostopovna omrežja, ki lahko zagotavljajo le omejeno pasovno širino. Optična vlakna, ki se uporabljajo, zahtevajo znatne naložbe. Vendar pa predstavljajo optična vlakna naslednji korak v naravnem tehnološkem razvoju fiksne telekomunikacijske industrije in so bistvena za doseganje ambicioznih ciljev glede širokopasovnega dostopa, ki so določeni v digitalni agendi (glej IP/10/581, MEMO/10/199 in MEMO/10/200).

Telekomunikacijska pravila EU zahtevajo, da nacionalni regulativni organi za telekomunikacije spodbujajo učinkovito vlaganje in konkurenco. Če konkurenca ni učinkovita, lahko regulativni organi za odpravo te tržne nepopolnosti po natančnem pregledu trga, ki je določen v Okvirni direktivi EU o telekomunikacijah (2002/21/ES), prevladujočim podjetjem naložijo predhodne regulativne ukrepe. Novo priporočilo Komisije določa smernice za regulativne organe, kako naj to storijo na trgih optičnih „dostopovnih omrežij naslednje generacije“.

Dostopovna omrežja naslednje generacije

Uveljavljeni obstoječi operaterji telekomunikacij in novejši operaterji nadgrajujejo obstoječa bakrena omrežja na optična omrežja z vlaganjem v omrežja „optika do vozlišča“ („fibre to node“ – FTTN) ali „optika do doma “ („fibre to the home“ – FTTH). Veliki operaterji telekomunikacij v EU (ki so imeli pred tem morda monopolni položaj) tekmujejo z drugimi operaterji, ki ponujajo storitve, ki temeljijo na primer na kabelskih omrežjih, „razvezanem dostopu do krajevne zanke“ („local loop unbundling“ – LLU) na osnovi razvezanega dostopa do zadnje milje obstoječih omrežij, in dostopu do teh omrežij z bitnim tokom.

Potreba po ukrepih Komisije

Postavljanje optičnih omrežij NGA v EU je v začetni fazi. Vendar pa se v okviru svojih rednih pregledov trga vedno več nacionalnih regulativnih organov ukvarja z vprašanji reguliranega dostopa do omrežij NGA. Komisija prejema podatke o vedno večjem številu regulativnih ukrepov v okviru posvetovalnega postopka iz člena 7 (glej MEMO/09/539). Na podlagi pregleda teh ukrepov je Komisija presodila, da obstaja očitna nevarnost za razhajanja med telekomunikacijskimi trgi v državah članicah, če ne zagotovi smernic za regulativne organe za telekomunikacije. Zaradi neskladnosti v zakonodaji bi lahko takšen položaj povzročil izkrivljanje razmer na trgu in negotovost podjetij, ki vlagajo v dostopovna omrežja naslednje generacije.

Priporočilo Komisije bo povečalo skladnost in razjasnilo odločitve regulativnih organov za telekomunikacije, tako da bo spodbudilo pravočasno in učinkovito vlaganje v omrežja NGA prek enotnega trga EU in hkrati spodbujalo konkurenco na trgu širokopasovnih storitev.

Usklajevanje potreb uveljavljenih in novih udeležencev na trgu

Priporočilo o omrežjih NGA zagotavlja orodje, s katerim nacionalni regulativni organi podpirajo nove udeležence na trgu omrežij NGA in naložbe uveljavljenih udeležencev na trgu, ki temeljijo na infrastrukturi. Na primer, pri določanju stroškovno usmerjenih cen dostopa za družbe s prevladujočim položajem na nacionalnih trgih širokopasovnega dostopa bodo morali regulativni organi s pomočjo premije za tveganje ustrezno upoštevati vsako naložbeno tveganje, ki bi nastalo. Hkrati je namen priporočila alternativnim operaterjem olajšati vstop na trg in konkurenčnost tako, da sta jim omogočena povečanje naložb in postopna postavitev lastne omrežne infrastrukture.

Zlasti pa priporočilo o omrežjih NGA poostruje vrsto načel, ki jih morajo upoštevati regulativni organi EU:

  • Prvič, ker prevladujočim družbam ne bo omogočen „regulativni premor“, bo uravnavanje cen za dostop do optičnih omrežij v celoti odražalo naložbeno tveganje, vlagajočim podjetjem pa omogočilo privlačne dobičke. Ob upoštevanju možne velikosti obravnavanih naložb in donosov, ki so trenutno v mnogih razredih finančnih sredstev nizki, je ta okvir ugoden za družbe, ki želijo vlagati

  • Drugič, nacionalni regulativni organi morajo imeti na voljo vsa pravna sredstva za dostop, izmed katerih glede na razmere na nacionalnem trgu izberejo ustrezno kombinacijo za upravljanje vstopa na trg in konkurence, ki temelji na infrastrukturi

  • Tretjič, predhodna ureditev postavljanja optike mora odražati razlike v pogojih konkurence med posameznimi trgi in območji (podeželje in mesto) znotraj določenega trga, kar ima za posledico zadržani pristop reguliranja ob močnih konkurenčnih silah (kabelski operaterji in bodoči mobilni internet)

  • Končno, priporočilo močno podpira ureditve za so-vlaganje v omrežja NGA in omogoča, da se v zameno za vnaprejšnje zaveze o dolgoročnih ali količinskih pogodbah določajo nižje cene razvezanega dostopa do krajevne zanke.

„Dosledno upoštevanje“ s strani nacionalnih regulativnih organov

S pravnega vidika so na podlagi člena 19 Okvirne direktive (Direktiva 2002/21/ES) države članice obvezane zagotoviti, da njihovi regulativni organi za telekomunikacije pri izvajanju nalog dosledno upoštevajo priporočilo Komisije. Ta pravila tudi določajo, da mora regulativni organ, če se odloči, da ne bo upošteval priporočila Komisije, Komisiji predložiti pisno razlago. Do danes je bila stopnja upoštevanja prejšnjih priporočil Komisije v sektorju telekomunikacij s strani regulativnih organov za telekomunikacije visoka. Priporočilo o omrežjih NGA bo stopilo v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu EU. Po tem se bo od nacionalnih regulativnih organov za telekomunikacije pričakovalo, da bodo v vsakodnevnem postopku odločanja uporabljali nove smernice, ob sodelovanju prek Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC).

Pogosta vprašanja

Kakšna je pravna podlaga priporočila o omrežjih NGA?

Priporočilo Komisije o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije temelji na členu 19 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva o telekomunikacijah).

Ali niso družbe, ki vlagajo ogromne zneske v omrežja NGA, upravičene do zaščite v začetnem obdobju?

Regulativnega premora za omrežja GA ni. Izkušnje dejansko kažejo, da lahko predhodni regulativni ukrep, s katerim se določijo pogoji za vstop na trg, reši strukturne težave in odpre trge konkurenci, morebitnim novim udeležencem pa omogoča jasnejšo ureditev in s tem spodbuja naložbe. Regulirana podjetja bodo imela zlasti koristi od NRA, ki bodo v celoti upoštevali naložbeno tveganje.

Sektor telekomunikacij je dober primer sodelovanja med ureditvijo in konkurenco, pri čemer se lahko z razvojem konkurence na trgu ureditev postopoma odpravi.

Zakaj veljajo za nova optična omrežja ista načela, kot so veljala za bakreno infrastrukturo?

Pristop Komisije sledi načelom konkurenčnega prava EU, ki temeljijo na ekonomski analizi storitev in trgov in ne na določeni infrastrukturi, ki jih zagotavlja. Bistveno je, da se za vse udeležence vzpostavi pravičen trg, ne glede na osnovno infrastrukturo ali tehnologijo. Priporočilo pa ne le razširja pravila, ki so bila oblikovana za bakrena omrežja, na nova optična omrežja, temveč vsebuje tudi številne inovativne določbe, ki obstoječa pravila prilagajajo novi optiki (glej zgoraj).

Kaj pomeni „pomembna tržna moč“ („significant market power“ – SMP) v smislu ureditve telekomunikacij v EU?

Na splošno se lahko predhodni ekonomski regulativni ukrepi naložijo le, če na analiziranem trgu konkurenca ne deluje. To se zgodi, kadar regulativni organ ugotovi, da ima operater SMP in se zato odloči za uporabo primernih pravnih sredstev. Pojem SMP je enak pojmu prevladujočega položaja, ki ga določa konkurenčno pravo, kot je opredeljeno v sodni praksi Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča.

Od nacionalnih regulativnih organov se na podlagi postopkov iz člena 7 Okvirne direktive o telekomunikacijah (2002/21/ES) zahteva, da po posvetovanju z industrijo analizirajo svoje nacionalne trge elektronskih komunikacij in predlagajo ustrezne regulativne ukrepe za odpravo tržnih nepopolnosti. O ugotovitvah in predlaganih ukrepih morajo nato obvestiti Komisijo in druge nacionalne organe.

Natančneje, regulativni organ mora določiti meje zadevnega trga, oceniti, ali ima en udeleženec ali več na tem trgu SMP, in, če ugotovi, da imajo operaterji prevladujoč položaj, predlagati ustrezna regulativna pravna sredstva, da se zagotovi učinkovita konkurenca.

Ali ne bo donosnost naložb družbe v dostopovna omrežja naslednje generacije potem, ko regulativni organ določi, da ima družba pomembno tržno moč, dejansko omejena?

Ko nacionalni regulativni organ ugotovi, da ima družba na določenem trgu prevladujoč položaj, mora naložiti regulativne obveznosti v skladu s členom 8 Direktive o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij (2002/19/ES). Naložitev ne bo samovoljna, temveč sorazmerna z naravo težave in ustreznimi tržnimi strukturami. Nacionalnim regulativnim organom se priporoča, da kot odgovor na prevladujoč položaj na trgu naložijo primeren (ne pa obširen) sklop pravnih sredstev.

Na primer, v določenih okoliščinah se lahko regulativni organ odloči, da ne bo predpisal razvezanega dostopa do krajevne zanke, na primer na območjih, kjer obstaja verjetnost, da bodo obstoječa infrastruktura, kot so optika do doma in/ali kabelsko omrežje, in privlačne porabniške cene, omogočile učinkovito konkurenco. Poleg tega lahko nacionalni regulativni organi v primeru, ko veljajo obveznosti zagotavljanja dostopa, prevladujoči družbi v določenih okoliščinah odobrijo prožnost cen (tj. da ne veljajo strožje obveznosti glede določanja cen, kot je predhodna stroškovna naravnanost). Priporočilo prav tako navaja, da se lahko za proizvode za dostop z bitnim tokom uporabljajo „maloprodajne cene minus“ za dostop.

Danes znaša povprečni prihodek na uporabnika širokopasovnega dostopa te generacije v EU okrog 37 EUR na mesec, za prihodnje proizvode za dostop do visokohitrostnih širokopasovnih povezav pa naj bi ta vrednost narasla za 10–15 %. Pristop priporočila je ustrezno prožen in specifičen, da ne deluje kot brezpogojna omejitev za donose vlagateljev.

Zakaj priporočilo ne določa premije za tveganje za celotno EU, ki bi ga uporabljali nacionalni regulativni organi?

Regulativne cene dostopa morajo odražati določen ekonomski položaj zadevnega omrežja NGA, vključno z ocenjenim naložbenim tveganjem. Ti pogoji se lahko bistveno razlikujejo glede na tržne razmere in vrsto naložbe, zato bi bila naložitev enotne premije za tveganje za EU ali cene za dostop nesorazmerna in nepravična. Določanje regulativnih cen (še bolj kot oblikovanje pravnih sredstev) je najbolje prepustiti nacionalnim regulativnim organom na podlagi natančne ekonomske analize vsakega posameznega primera in v skladu z načeli iz priporočila Komisije.

Kaj je Komisija storila za pripravo tega priporočila?

Pri oblikovanju pristopa je Komisija tesno sodelovala s 27 nacionalnimi organi EU za telekomunikacije in z Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). V letih 2008 in 2009 je bilo priporočilo predmet dveh javnih posvetovanj, kar je pomenilo skupaj 170 predložitev.

Predložitve z dveh javnih posvetovanj so na voljo na spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/library/public_consult/index_en.htm.

Države članice EU prav tako zelo podpirajo besedilo in so ga podprle junija 2010 na glasovanju Odbora za komunikacije.

Za več informacij obiščite:

http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=6070

Glej tudi MEMO/10/426.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website