Navigation path

Left navigation

Additional tools

Mladi in mobilnost – odgovori na pogosta vprašanja

European Commission - MEMO/10/408   15/09/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/10/408

Bruselj, 15. septembra 2010

Mladi in mobilnost – odgovori na pogosta vprašanja

(glej tudi IP/10/1124)

    Mladi in mobilnost – kaj je to?

Sporočilo Mladi in mobilnost navaja vrsto ukrepov, ki bodo mladim pomagali pri pridobivanju kvalifikacij, znanj in spretnosti, potrebnih za uspeh na trgih dela. Evropska komisija predlaga ukrepe na treh področjih:

  • posodobiti izobraževanje in usposabljanje, da bosta bolj ustrezala potrebam mladih in delodajalcev. Ukrepi bodo osredotočeni na šole, vajence ter boljše priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih izven formalnih izobraževalnih sistemov. Poleg tega bo z ukrepi za povečanje deleža visokousposobljenih mladih visokošolsko izobraževanje postalo privlačnejše;

  • spodbuditi učno in zaposlitveno mobilnost. Ukrepi zajemajo nove informacijske vire EU, priporočilo Sveta za odpravljanje okvir za učno mobilnost, novo generacijo programov financiranja EU za izobraževanje in usposabljanje ter izboljšan evropski zaposlitveni portal (EURES);

  • zagotoviti novi evropski okvir za zaposlovanje mladih, ki bo vključeval priporočila državam članicam za reformo trga dela in več pomoči zavodom za zaposlovanje za izboljšanje podpore mladim.

    Zakaj EU začenja posebno pobudo za mlade?

Blaginja Evrope v prihodnosti je odvisna od mladih. Mladi pomenijo petino prebivalstva EU, zato bodo njihova znanja in zmožnosti ključnega pomena za doseganje cilja pametne, trajnostne in vključujoče rasti iz strategije Evropa 2020.

Evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja se razlikujejo od države do države, vendar se vsi spoprijemajo s podobnimi težavami. Današnji delež mladih, ki v izobraževanju in usposabljanju ne razvijejo vsega svojega potenciala, je prevelik, zato takšni mladi težje najdejo zaposlitev.

Zaradi krize se je izjemno povečala brezposelnost mladih. Celo tisti, ki so dobro usposobljeni, imajo težave pri dostopu na trg dela.

Za rešitev teh vprašanj so potrebni usklajeni ukrepi na ravni EU, s katerimi se bo zagotovila večja kakovost izobraževanja in usposabljanja, da bodo mladi bolje pripravljeni za trg dela. Pobuda Mladi in mobilnost bo države članice spodbudila k medsebojni izmenjavi izkušenj, katere politike so uspešne in katere ne.

Nekateri ukrepi pobude Mladi in mobilnost se bodo začeli že kmalu, drugi pa so zastavljeni dolgoročno. Tako se zdaj začenjajo priprave na novo generacijo programov EU za izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje, ki se bodo uporabljali po letu 2013.

    Kaj prinaša pobuda Mladi in mobilnost v primerjavi z dosedanjimi dosežki Evropske unije?

Pobuda Mladi in mobilnost združuje nove in obstoječe ukrepe za učinkovitejšo pomoč mladim na ravni Evropske unije in v državah članicah. Obstoječi programi EU za izobraževanje in usposabljanje so sicer večinoma že usmerjeni k mladim (95 % finančnih sredstev iz programa za vseživljenjsko učenje je namenjenih mladim, učiteljem in vodjem usposabljanja), vendar je to prva enotna strategija na ravni EU, ki združuje izobraževanje in zaposlovanje.

    Kako lahko EU pomaga preprečiti osip med mladimi?

Vprašanje osipa je kompleksno. Vzroki, zaradi katerih se mladi prenehajo izobraževati ali usposabljati, so zelo različni, zato ni enostavne rešitve. Na splošno bi bilo treba s preventivnimi ukrepi zaščititi tiste, ki so najbolj izpostavljeni tveganju, kot so migranti, ljudje iz neprivilegiranih socialno-ekonomskih okolij in druge ranljive družbene skupine. Fantje pogosteje zgodaj opustijo izobraževanje kot dekleta. Osipnikom bi bilo treba omogočiti več „drugih priložnosti“, da se lahko vrnejo v izobraževanje.

Za sprejemanje odločitev glede politik in financiranja na področju izobraževanja in usposabljanja so sicer odgovorne predvsem države članice EU, a ima pri tem EU pomembno podporno vlogo. EU je na primer osvetlila posledice, ki jih ima osip za evropsko gospodarstvo, ter predlagala skupne cilje za rešitev te težave. EU poleg tega na podlagi izkušenj partnerskih držav pomaga pri opredeljevanju ustreznih ukrepov v državah članicah. Evropska komisija bo leta 2011 predlagala priporočilo Sveta za obsežno vseevropsko strategijo za rešitev vprašanja osipa.

    Kako lahko pobuda Mladi in mobilnost prispeva k uresničevanju cilja EU 40-odstotnega deleža mladih, ki uspešno zaključijo visokošolsko ali enakovredno izobraževanje?

Za povečanje deleža mladih v visokošolskem ali enakovrednem izobraževanju in zagotovitev večjega števila diplomantov so potrebni ukrepi na različnih ravneh. Delna rešitev je izboljšati kakovost in ustreznost osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter učencem zagotoviti primerno svetovanje o možnostih visokošolskega izobraževanja.

Visokošolske institucije je treba posodobiti, da bodo njihovi študijski programi bolj ustrezali potrebam mladih in trga dela. Visokošolsko izobraževanje mora postati privlačnejše za skupine, ki so zdaj nezadostno zastopane, in sicer s spodbujanjem več dijakov k vpisu v visokošolsko izobraževanje ter s prožnejšimi načini študija, ki bodo tistim, ki so že zaposleni, omogočili lažji dostop do študija.

Pobuda Mladi in mobilnost bo visokošolske institucije spodbudila, da izboljšajo svojo kakovost z večjo odprtostjo in sodelovanjem s partnerji drugod po svetu. Poleg tega bo z novim večdimenzionalnim mednarodnim sistemom za razvrščanje univerz omogočila preglednejše informacije o uspešnosti posameznih institucij. Komisija bo podrobnejše ukrepe v zvezi s tem predstavila naslednje leto v okviru novega programa za posodobitev visokošolskega izobraževanja, ki je del pobude Mladi in mobilnost.

    Kaj pomeni poklicno izobraževanje in usposabljanje ter zakaj je pomembno?

Poklicno izobraževanje in usposabljanje ljudem pomaga do praktičnih znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo, da so uspešni pri iskanju zaposlitve. V različnih državah se pojavlja v različnih oblikah in na različnih stopnjah izobraževanja, od sekundarnega do visokošolskega izobraževanja in usposabljanja.

Za poklicno izobraževanje in usposabljanje se v povprečju odloči okoli 50 % vseh študentov višjega sekundarnega izobraževanja. Sektor je treba posodobiti, da bo bolj privlačen in kakovosten. V skladu s sedanjimi napovedmi bo leta 2020 okoli 50 % zaposlitev v EU odvisnih od srednje ravni izobrazbe, pridobljene s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem.

    Kako EU razume „mobilnost“?

„Mobilnost“ v tem okviru pomeni selitev iz ene države v drugo zaradi študija, usposabljanja ali dela. Pobuda Mladi in mobilnost razlikuje med dvema vrstama mobilnosti:

  • učna mobilnost – študij ali usposabljanje v tujini za pridobitev novih znanj, spretnosti in izkušenj;

  • zaposlitvena mobilnost – kratkotrajni ali dolgotrajnejši odhod v tujino zaradi dela.

Evropska komisija že dolgo finančno podpira učno mobilnost s programi, kot so Erasmus, Erasmus Mundus in Marie Curie v visokošolskem izobraževanju, Leonardo da Vinci v poklicnem izobraževanju in Comenius v šolskem izobraževanju. Namen pobude Mladi in mobilnost je izboljšati ozaveščenost o nepovratnih sredstvih, ki jih omogočajo ti programi.

Pravica do dela v drugi državi članici je pravica, zagotovljena vsem državljanom EU. S pobudo Mladi in mobilnost bodo uvedeni novi ukrepi za okrepitev zaposlitvene mobilnosti v EU. Komisija bo s projektom „Tvoja prva zaposlitev EURES“ lokalno in tudi finančno podprla mlade pri iskanju zaposlitve v tujini. Danes se nekatere države ali sektorji še vedno spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, druge regije pa trpijo zaradi izjemno visoke brezposelnosti. Komisija bo k zaposlovanju mladih spodbudila MSP, ki zaposlujejo največ delavcev v EU.

    Zakaj EU meni, da je čas, namenjen študiju, usposabljanju ali pridobivanju delovnih izkušenj v tujini, za mlade koristen?

Na enotnem evropskem trgu je zadostno število visokousposobljenih posameznikov, ki imajo izkušnje s prebivanjem v različnih državah članicah, bistveno za pametno in trajnostno rast. Izkušnje z življenjem v drugi državi pomagajo ljudem izboljšati znanje jezikov in razviti druge kompetence, kot je dobra komunikacija z drugimi kulturami. Te sposobnosti so dragocene za njihov osebni razvoj in zaposljivost v prihodnosti.

Zaposlitev v drugi evropski državi je lahko mladim v pomoč pri uveljavljanju na trgu dela, saj jim pomaga do zaposlitve in hkrati krepi njihova znanja, spretnosti in zaposljivost ter jih pripravlja za zaposlitvene možnosti v prihodnosti. Zaposlitvena mobilnost na splošno povečuje prilagodljivost evropskih trgov dela, ki tako ponujajo več zaposlitvenih možnosti in boljše ujemanje zaposlitvene ponudbe in povpraševanja.

    Ali mobilnost mladih krepi tvoje zaposlitvene možnosti?

Seveda, pritrjujejo neodvisne študije. Več kot 40 % delodajalcev pripisuje velik pomen študijskim in delovnim izkušnjam v tujini ter meni, da diplomanti z mednarodnimi izkušnjami pogosteje sprejemajo strokovno odgovornejša delovna mesta. To je ključna ugotovitev študije o zaposlitveni vrednosti programa Erasmus, ki sta jo leta 2006 izvedla Mednarodno visokošolsko raziskovalno središče in Univerza v Kasslu v Nemčiji. V skladu s študijo o vplivu programa Leonardo da Vinci na poklicno izobraževanje, ki jo je leta 2007 izvedel Wirtschafts- und Sozialforschung (Kerpen, Nemčija), je 58 % brezposelnih dobilo zaposlitev po usposabljanju v tujini, 34 % pa je dobilo zaposlitev z večjo odgovornostjo.

    Je pobuda Mladi in mobilnost v nasprotju z zavezo EU k vseživljenjskemu učenju?

Države članice so se leta 2009 dogovorile o desetletnem strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“), ki poudarja pomen vseživljenjskega učenja. Pobuda Mladi in mobilnost je del širše evropske strategije za vseživljenjsko učenje. Nekateri ukrepi, predvideni s to pobudo, kot je boljše priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih izven formalnega izobraževanja, bodo koristili ljudem vseh starosti.

    Brezposelnost se je povečala med celotnim aktivnim prebivalstvom, zakaj se torej Komisija osredotoča na brezposelnost mladih?

Mladi pod 25 let so ena izmed skupin aktivnega prebivalstva, ki jo je kriza najbolj prizadela. Trenutno je 5,2 milijona mladih v EU-27 brezposelnih, kar je eden od petih mladih na trgu dela. Stopnja brezposelnosti mladih se je dvignila s 14,7 % marca 2008 na 20,2 % julija 2010. Zaradi zmanjšanega števila novih delovnih mest v mnogih državah članicah in letnega dotoka novih mladih, ki vstopajo na trg dela, je nujno sprejeti ukrepe za mlade.

    Kako se bo EU lotila vprašanja zaposlenosti mladih v praksi?

Sprejemanje politik in ukrepov za reševanje vprašanja brezposelnosti mladih je najprej nacionalna odgovornost, res pa je tudi, da se vse države članice spopadajo s skupnimi izzivi. Za izboljšanje položaja mladih potrebujemo politike, ki bodo mlade podprle pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev ter pomagale tistim, ki bodo pri tem prihodu naleteli na težave. V okviru pobude Mladi in mobilnost bodo strateško usmerjene politike mlade podprle pri iskanju prve zaposlitve in nadaljnjem razvoju poklicne poti. Komisija si bo skupaj z državami članicami prizadevala za opredelitev politik in ukrepov za lažje oblikovanje teh politik. Na voljo bodo tudi nova finančna sredstva za dva ukrepa, neposredno dostopna mladim:

  • pilotni ukrep „Tvoja prva zaposlitev EURES“, ki se bo začel naslednje leto, bo pomagal mladim pri izkoriščanju priložnosti na širšem trgu dela EU ter podjetjem pri zaposlovanju usposobljenih delavcev. To pobudo je odločno podprl Evropski parlament, ki je dal na razpolago posebna proračunska sredstva za začetek ukrepov leta 2011;

  • novi evropski mikrofinančni instrument za zaposlovanje in socialno vključenost bo mladim podjetnikom olajšal dostop do posojil. To je pomembno, saj je pridobivanje posojil po finančni krizi postalo težje, zlasti za mlajše generacije.

    Kaj lahko EURES naredi za mlade danes?

Bistvena vloga evropskega zaposlitvenega portala EURES, ki povezuje zavode za zaposlovanje EU, je pomoč pri usklajevanju zaposlitvene ponudbe in povpraševanja. Portal zagotavlja informacije, nasvete in pomoč pri iskanju zaposlitve v 27 državah EU ter na Norveškem, v Islandiji, Lihtenštajnu in v Švici. EURES obsega poleg tega mrežo več kot 850 strokovno usposobljenih svetovalcev, ki zagotavljajo individualno prilagojeno pomoč in nasvete glede praktičnih, pravnih in upravnih vidikov selitve iz ene države v drugo.

Portal EURES (www.eures.europa.eu) ponuja zbirko podatkov z neposrednim dostopom do približno pol milijona prostih delovnih mest ter omogoča spletni vnos življenjepisa.

Statistični podatki potrjujejo uspešnost portala: število uporabnikov te storitve med delodajalci in delojemalci narašča. V zadnjih treh letih se je število prostih delovnih mest na portalu EURES povečalo za 18 %, število življenjepisov za 12 %, število delodajalcev pa celo za 129 %. Vsak mesec obišče portal EURES 700 000 ljudi, ki je zato ena najbolj obiskanih spletnih strani EU.

    Kako se pobuda Mladi in mobilnost bori proti negotovemu zaposlovanju mladih?

Mladi se pogosto spopadajo z zaposlitveno negotovostjo in se lahko ujamejo v zaporedje pogodb za določen čas. Trenutno ima 40 % zaposlenih v EU, starih pod 25 let, pogodbo za določen čas. Takšne pogodbe same po sebi niso slabe, saj lahko podjetja na ta način presodijo delavce, preden jih zaposlijo za nedoločen čas, mladi pa lahko preskusijo eno ali več zaposlitev v prvih letih na trgu dela. Vendar preveč mladih obtiči v zaporedju pogodb za določen čas, zlasti v državah, kjer delovna zakonodaja močno ščiti zaposlene za nedoločen čas. Posledica je nastanek dvotirnega trga dela, na katerem imajo mladi malo možnosti za prehod na stabilnejše pogodbe za nedoločen čas. Komisija zato priporoča, da države članice s takšnimi zaposlitvenimi vzorci uvedejo „enkratno“ pogodbo za nedoločen čas, pri kateri bi zaposleni postopoma pridobivali pravice do zaščite iz zaposlitve, s čimer bi zaposlovanje mladih postalo za delodajalce privlačnejše.

    Zakaj hoče Komisija opredeliti kakovost pripravništev?

Pripravništva zelo koristijo mladim pri uveljavljanju na trgu dela. Delodajalci cenijo kandidate s pripravniškimi delovnimi izkušnjami. Vendar lahko nekateri delodajalci izrabljajo pripravništvo za nadomeščanje rednih zaposlitev ali poskusnih dob. S pravno nezavezujočimi smernicami za kakovost na evropski ravni bi lahko mladi, delodajalci in zavodi za usposabljanje opredelili merila kakovostnega pripravništva.

Poleg tega mnogo mladih opravi pripravništvo v drugi državi članici. Ker se nacionalna zakonodaja in praksa v zvezi s pripravništvom razlikujeta v 27 državah članicah EU, bo Komisija dala na voljo informacije o različnih ureditvah, da bo mladim omogočila večjo preglednost glede pripravništev v tujini.

    Za več informacij:

Spletna stran Mladi in mobilnost: http://europa.eu/youthonthemove,

sporočilo Mladi in mobilnost (COM(2010) 477 konč.), 15. september 2010, s celotno strategijo Mladi in mobilnost:

http://ec.europa.eu/education/yom/com_en.pdf,

Mladi in mobilnost: povzetek predloga Evropske komisije:

http://ec.europa.eu/education/yom/cs_en.pdf.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website