MEMO/10/393

Bruselj, 7. septembra 2010

Pismo predsednika Barrosa poslancem Evropskega parlamenta

"Spoštovani predsednik Buzek,

eno leto je tega, kar sem pred Evropskim parlamentom predstavil svoje politične smernice za naslednjih pet let in v njih predlagal, naj se med Parlamentom in Komisijo razvije poseben odnos. Veseli me, da smo v teh nekaj mesecih od nastopa mandata sedanjega kolegija komisarjev ta pristop že politično in praktično osmislili. Zlasti je bila pomembna hitra sklenitev našega novega okvirnega sporazuma, da bo dogovorjeni okvir jasno urejal naše medsebojne odnose.

Kot veste, okvirni sporazum znatno spreminja način, na katerega Komisija sprejema svoj delovni program. V sporazumu je predvideno, da bosta obe instituciji pred sprejetjem delovnega programa razpravljali o prednostnih politikah Unije. Prav tako je v njem določeno, da bo predsednik Komisije na plenarnem zasedanju predstavil stanje v Evropski uniji. Poleg govora, vam želim orisati glavne elemente, na katerih sloni delovni program Komisije. Ti bi morali spodbuditi izmenjavo stališč med Komisijo in Parlamentom, ki bo Komisiji olajšala dokončno oblikovanje delovnega programa za leto 2011 do konca oktobra, kot je načrtovano v okvirnem sporazumu.

Kot boste lahko ugotovili iz tega pisma, bo v preostanku leta 2010 in v naslednjem delovnem programu Komisije velik poudarek dan gospodarskim zadevam. To odraža še vedno aktualno prednostno reševanje gospodarske krize. Predstavili bomo predloge in nadaljevali izvajanje politik, s katerimi naj bi izboljšali gospodarstvo EU, ter že zgodaj pripravili predloge, ki bi lahko spodbudili trajnostno rast in ustvarili nova delovna mesta. Namen teh predlogov bo vliti upanje našim državljanom v vsej EU in pokazati resnično dodano vrednost ukrepanja na ravni EU. Upamo, da bomo lahko pridobili soglasje Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se pogajanja o nekaterih ključnih predlogih, ki so nujni za okrevanje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, prestavila na prvi tir. To bi potrdilo, da smo se z našim sistemom odločanja sposobni prilagajati posebnim potrebam in posameznim nujnim primerom.

V nadaljevanju sem pod naslednjimi podnaslovi združil glavne elemente, ki jih bomo morda vključili v naš prihodnji delovni program.

Upravljanje gospodarstva in ureditev finančnih storitev

Komisija je predstavila zamisli, ki so oblikovale razprave o okrepitvi upravljanja gospodarske politike v EU in euroobmočju. Te zamisli temeljijo na pozornejšem spremljanju fiskalnih politik, makroekonomskih politik in strukturnih reform. V oporo temu je treba zagotoviti trdne mehanizme izvajanja navedenih politik, s čimer je mogoče preprečiti ali odpraviti presežke, ki bi lahko ogrozili našo skupno finančno stabilnost.

Komisija je poskrbela za hitro izvedbo potrebnih prilagoditev „kodeksa ravnanja“ Pakta za stabilnost in rast. Še naprej bo ukrepala na področjih svoje neposredne pristojnosti. Zakonodajne akte bomo predlagali konec septembra. Ti predlogi bodo značilni kandidati za medinstitucionalni dogovor o načrtovanju njihove hitre obravnave.

Evropski parlament je zelo dejaven pri soodločanju o novem zakonodajnem okviru za sektor finančnih storitev v EU. Kot smo napovedali junija, bo Komisija svoj program finančne reforme dopolnila z nadaljnjimi predlogi, vključno s sklopom orodij za obvladovanje krize ter za preprečevanje in reševanje bank v težavah, z boljšo preglednostjo trga, sankcijami zoper tržne zlorabe, nadaljnjo okrepitvijo pravil o bančnem kapitalu in pobudami za izboljšanje korporativnega upravljanja v finančnem sektorju. V naslednjih dneh bomo predstavili zakonodajne predloge za povečanje preglednosti in varnosti na trgu izvedenih finančnih instrumentov ter za reševanje vprašanja nekrite prodaje na kratko, vključno z instrumenti zamenjave kreditnega tveganja. Večino navedenih predlogov bo Komisija sprejela jeseni, ostale pa v začetku naslednjega leta. Tako bomo izpolnili mednarodne zaveze, ki smo jih dali v skupini G-20. Pri tem želimo tesno sodelovati s Parlamentom, da bi pospešili sprejetje odločitev v zvezi s temi predlogi.

V delovni program za leto 2011 bodo vključeni:

• nadaljevanje prizadevanj za dopolnitev in sklenitev novega okvira za upravljanje gospodarstva, vključno z zakonodajnimi predlogi;

• končni ukrepi, ki bodo dopolnili celovito reformo evropskega finančnega sistema: pregled direktive o trgih finančnih instrumentov; pravila za kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje glede depozitarjev in nadomestil; zakonodaja o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje; nadaljnje spremembe Uredbe o bonitetnih agencijah; zakonodaja o kriznem upravljanju in skladih za reševanje bank; zakonodaja o upravljanju podjetij. Komisija bo prav tako ukrepala na podlagi sklepov, ki jih bomo jeseni sprejeli na področjih, kot je obdavčitev finančnega sektorja.

Evropa 2020 – strategija rasti za EU

Predlogi Komisije za novo strategijo rasti za EU so zdaj osrednji del okvira za prihodnost. Osnovna predpostavka strategije Evropa 2020 je, da sta okrevanje Evrope in njena prihodnost odvisni od pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki sledi ovrednotenim ciljem in jo spodbujajo konkretni ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni. Strategija je bila toplo sprejeta in jo je junija letos potrdil Evropski svet. Zdaj jo je treba uresničiti. Pri tem se je treba posebej osredotočiti na to, da bodo v ospredju elementi strategije, ki se nanašajo na gospodarsko rast. Komisija je že začela izvajati vodilno pobudo za digitalne tehnologije in do konca leta namerava predstaviti še druge vodilne pobude, kot so Unija inovacij, industrijska politika, mladi in mobilnost, nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta ter platforma za boj proti revščini. Poleg tega bomo spodbudili uresničevanje glavnih elementov vodilne pobude EU za bolj gospodarno porabo virov, zlasti v sektorjih energije in prometa, kar se sklada z našo celovito strategijo glede podnebnih sprememb. Leto 2011 bo zaznamovalo prvo leto izvajanja pristopa strategije za leto 2020, in sicer z letnim pregledom rasti v začetku leta 2011, s čimer se bo začel novi evropski semester usklajevanja politik.

Primerna socialna platforma za posodobitev Evrope

Naše družbe temeljijo na socialnem modelu, kjer se rast, blaginja, konkurenčnost in vključenost medsebojno dopolnjujejo. To je edinstven model, ki nudi priložnosti vsem. Da bi bil učinkovit, ga je treba ves čas razvijati. V sedanji krizi se moramo proti brezposelnosti boriti z ustvarjanjem novih delovnih mest. Kjer je mogoče, moramo ukrepati, nuditi podporo, usposabljati in spodbujati. EU mora skupaj z vladami in socialnimi partnerji preskusiti vse možne poti k oblikovanju koristnih in vzdržnih delovnih mest. V skladu z mojimi zavezami Parlamentu bo Komisija predlagala pregled direktive o delovnem času in pripravila zakonodajni predlog za razlago direktive o napotitvi delavcev.

V strategiji Evropa 2020 je bila osrednja vloga izobraževanja priznana kot temelj za zagotovitev blaginje in socialne pravičnosti. EU se mora vprašati, kako lahko nacionalnim vladam pomaga, da dosežejo zastavljene cilje za leto 2020.

V delovni program za leto 2011 bodo vključeni tudi naslednji ukrepi:

• pregled paketa o storitvah splošnega pomena iz leta 2005, zlasti na podlagi okvira za kakovost javnih in socialnih storitev.

• pobude o evropski razsežnosti v prenovitvi visokošolskega izobraževanja, zlasti univerz, in o zagotavljanju enakopravnosti v izobraževanju.

Sprostitev potenciala enotnega trga

Uresničitev enotnega trga je eden glavnih dosežkov evropskega povezovanja in naš najmočnejši adut pri krepitvi konkurenčnosti in ustvarjanju delovnih mest. Komisija bo na podlagi celovitega poročila, ki ga je na mojo prošnjo pripravil gospod Mario Monti, predstavila ambiciozen akt o enotnem trgu, v katerem bodo navedeni prednostni zakonodajni in drugi predlogi, ki se bodo obravnavali v letu 2011. Vsi ti predlogi naj bi imeli neposredne koristi za poslovanje podjetij in življenje državljanov. Akt o enotnem trgu bo zajemal izboljšanje predpisov za javno naročanje, predloge za vzpostavitev konsolidirane enotne osnove za odmero evropskega davka za podjetja, trajna prizadevanja za zagotovitev nižjih stroškov gostovanja za državljane v Evropi brez meja in razvoj okvira za elektronsko identifikacijo in overjanje. Prizadevati bi si morali za resnično izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednje velika podjetja ter druge ključne akterje na enotnem trgu.

Evropsko civilno pravo ponuja dodatne možnosti za lažje čezmejno poslovanje, saj zapolnjuje vrzeli v enotnem trgu. Med pogostimi skrbmi malih in srednje velikih podjetij so med drugim priprava pogodb ali načini plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve.

V delovni program za leto 2011 bodo vključeni:

• ukrepi, določeni v aktu o enotnem trgu;

• evropski referenčni okvir za pogodbeno pravo in ukrepi za odpravljanje ovir, s katerimi se podjetja in državljani srečujejo pri poskusih izterjave dolgov v drugih državah članicah. Kadar je dostop do kapitala omejen, je za preživetje podjetja bistveno hitro izvrševanje dolžniških zahtevkov;

• ocena napredka pri razvoju storitev gostovanja;

• revidirana pravila o ponovni uporabi informacij javnega sektorja;

• dokončanje dela glede kolektivnih pravnih sredstev;

• opredelitev načina, kako lahko EU pripomore k reševanju velikega izziva, ki ga predstavlja pokojninska reforma.

Pametni predpisi

Pri pripravi svojih predlogov bo Komisija upoštevala najvišje standarde oblikovanja pametnih predpisov, držala pa se bo horizontalnega in tehtnega pristopa k oblikovanju politik na podlagi integriranega sistema ocenjevanja učinkov in spoštovanja načel sorazmernosti in subsidiarnosti. Pripravili bomo še več predlogov za zmanjšanje upravnih bremen za gospodarske subjekte, zlasti mala in srednje velika podjetja, pri razvoju tega pristopa pa smo odločeni sodelovati z drugimi institucijami.

Komisija si bo tudi še naprej prizadevala zagotavljati razumno in odgovorno finančno poslovodenje proračuna EU. Pri pripravi zakonodajnega okvira za upravljanje urada EU za boj proti goljufijam OLAF bo tesno sodelovala u Evropskim parlamentom in Svetom.

Na poti k družbi, ki gospodarno izkorišča vire

Strategija 2020 temelji na potrebi, da z manj viri ustvarimo več rasti. Evropska družba potrebuje vizijo, ki spodbuja dolgotrajno preusmeritev našega gospodarstva k resnično trajnostni rasti. To pomeni, da je treba med seboj povezati različne vidike politik o podnebnih spremembah, energetiki, prometu in okolju v homogen pristop k zagotavljanju učinkovitosti izkoriščanja virov in nizkoogljične prihodnosti. Vse to naj bi prispevalo k pripravam na konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Riu de Janeiru leta 2012 (Rio+20).

Jasno je tudi, da bo imelo kmetijstvo pomembno vlogo pri reševanju nekaterih od največjih izzivov, na primer zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano, preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti in trajnostnem upravljanju naših naravnih virov. Zato bo Komisija predlagala temeljito reformo skupne kmetijske politike, da bi jo modernizirala in bolje uskladila s pričakovanji evropske družbe, ki želi trajnostno, konkurenčno in okolju prijazno kmetijstvo.

EU bo še naprej vodila boj proti podnebnim spremembam v svojih notranjih in zunanjih politikah. Prizadevali si bomo za uresničevanje najbolj ambicioznega programa za boj proti podnebnim spremembam na svetu in se poskušali dogovoriti o možnostih za potrebno znatno zmanjšanje emisij.

V prihodnjih mesecih bosta visoko na našem dnevnem redu uvrščeni energetska politika in izpolnjevanje že zastavljenih ciljev konkurenčnosti, trajnosti in zanesljive preskrbe z energijo. Že letos bomo predstavili energetski akcijski načrt. To bo strateški dokument, ki bo vseboval prednostne akcijske točke za obdobje 2011–2020. Podprli ga bomo s prizadevanji za oblikovanje primernega okolja za posodobitev evropske energetske infrastrukture.

V delovni program za leto 2011 bodo vključeni:

• načrt za nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 in določitev možnosti, v okviru katerih lahko EU v naslednjih desetletjih korenito prenovi energetski in prometni sektor;

• predlogi za prednostno uvrstitev podnebnih sprememb v politike EU;

• predlogi za modernizacijo in reformo skupne kmetijske politike;

• strategija za energetsko učinkovitost, v kateri bo začrtana pot do zastavljenega 20-odstotnega prihranka energije do leta 2020, na primer v sektorjih gradnje, javnih služb in prometa;

• uveljavitev primernega zakonodajnega okvira za vzpostavitev energetske infrastrukture in zlasti dajanje prednosti pametnim omrežjem;

• nov pristop k strateški prometni infrastrukturi v Evropi;

• celovit pregled vprašanja zmogljivosti letališč za spodbuditev konkurence, boljše zadovoljevanje interesov potrošnikov in izboljšanje okoljske uspešnosti letališč;

• nova doba za skupno ribiško politiko.

Državljanska udeležba

Komisija bo pripravila predloge za povečanje pravic državljanov pri potovanjih v tujino. Prizadevati si moramo tudi za dokončanje državljanske pobude, da bodo lahko Evropejci v polni meri izkoristili to povečanje pravic do udeležbe.

EU mora še naprej promovirati neposredni pomen svojih politik za državljane in spodbujati uveljavljanje izrazito evropske razsežnosti, v kateri se zrcali kulturna bogatost in raznovrstnost EU.

Večja varnost v EU

V skladu z Lizbonsko pogodbo ima EU nove pristojnosti, ki bodo omogočile lažje vzpostavljanje bolj odprtega prostora v Evropi, kjer bosta gibanje in poslovanje enostavnejša, bo pa to tudi varnejši prostor, kjer bomo z učinkovito strategijo za notranjo varnost kriminalcem in teroristom preprečili izkoriščanje vrzeli v sistemu. Komisija je za prihodnjih nekaj let pripravila zelo daljnosežen program – akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa – in odločeni smo, da bomo ohranjali ravnovesje iz načrta med potrebo po varnosti in nujnostjo zagotavljanja svobode.

Milijoni potnikov, ki dnevno prečkajo meje, si ne želijo nenadnega povečanja ovir na svoji poti. Odprti moramo biti za mednarodne izmenjave in prepoznati gospodarske koristi mednarodne izpostavljenosti. Imigracija je eden ključnih virov za evropsko družbo. Vendar morajo za to državljani zaupati vanjo. To pomeni, da potrebujemo skupno politiko priseljevanja, z jasno razmejitvijo med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem, ter sistem, s katerim je mogoče ustrezno upravljati vprašanja azila. Naslednje leto bomo predlagali dopolnitev paketa o zakonitem priseljevanju, ki smo ga začeli pripravljati leta 2005. V sodelovanju z državami izvora bomo sprejeli tudi ukrepe na področju nezakonitega priseljevanja.

V delovni program za leto 2011 bodo vključeni:

• Predlog za pomoč žrtvam zločina.

• Celovit pravni okvir za varstvo osebnih podatkov v EU.

• Nadaljnja prizadevanja za priznavanje in izvrševanje sodb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

• Predlogi za lažje potovanje obiskovalcev ob hkratnem učinkovitejšem nadzoru zunanjih meja s programom za evidentiranje potnikov in vstopno/izstopnim sistemom.

Naslednji večletni finančni okvir

Komisija bo naslednje leto predstavila svoj predlog za naslednji večletni finančni okvir. Pri porabi moramo upoštevati glavne izzive, s katerimi se sooča Evropa, in prispevati k doseganju ključnih ciljev politik, zlasti strategije Evropa 2020. Sredstva iz proračuna EU bi morala biti načeloma namenjena tistim politikam, ki imajo lahko pozitiven učinek in zagotovijo resnično dodano vrednost. Istočasno je treba posodobiti in racionalizirati sistem lastnih sredstev Unije.

Pregled proračuna, ki ga bo Komisija predstavila v prihodnjih tednih, bo dobra priložnost za razpravo o glavnih načelih in možnostih, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju naslednjega večletnega finančnega okvira. Ključni predlogi za leto 2011 bodo med drugim:

• temeljni predlogi za nov večletni finančni okvir v prvi polovici leta 2011;

• podrobni predlogi za programe porabe naslednje generacije. Posebej pomembni bodo predlogi za urejanje skupne kmetijske politike od leta 2013, politike za kohezijo, premagovanje brezposelnosti in izvajanje strukturnih reform strategije Evropa 2020 za spodbujanje inovacij ter razvoj prometne in energetske infrastrukture, medsebojnih povezav, pa tudi za uresničevanje digitalne agende. Pomembni bodo tudi instrumenti za pripravo zunanjih politik Unije in njihovo uporabo na področju državljanstva in svobode, varnosti in pravosodja.

Nova usmeritev zunanjih odnosov

Nove strukture EU na področju zunanje politike, ki jih določa Lizbonska pogodba, bodo kmalu pripravljene. Komisija bo še naprej podpirala novo Evropsko službo za zunanje delovanje, s katero bomo tesno sodelovali.

Z vzpostavljenimi strukturami imamo priložnost spodbujati celovito in povezovalno politiko glede ključnih zunanjih izzivov, s katerimi se soočamo, pri čemer moramo svoja prizadevanja osredotočiti na strateške partnerje in dokazati, da EU lahko nastopa enotno kot močna in zanesljiva partnerica. Komisija bo predstavila svojo vizijo o tem, kako lahko čim bolj povečamo vlogo EU v svetu, da bi obeležili prvo leto izvajanja Lizbonske pogodbe.

Neločljiv del tega pristopa je tudi uveljavljanje naših vrednost in interesov na usklajen način pri vseh zunanjih instrumentih EU. Za Komisijo mora to vključevati učinkovito razvojno politiko s poudarkom na področjih, kjer lahko resnično pomagamo ljudem v stiski. Pomoč ljudem, ki so jih prizadele humanitarne nesreče, je še naprej v osrčju globalnega delovanja EU. Čim prej je treba pripraviti predloge, ki bodo EU omogočili hitro in učinkovito odzivanje na humanitarne krize.

Da se prednosti odprte trgovine zagotovijo vsem, si bomo letošnjo jesen z novo strategijo za trgovinsko politiko prizadevali za nadaljnje odpiranje mednarodnega gospodarstva na večstranski in dvostranski ravni. Z novo mednarodno strategijo naložb je Komisija začela izvajati svojo novo izključno pristojnost na področju tujih neposrednih naložb in določila glavne strateške usmeritve naložbene politike EU ob hkratnem ohranjanju popolne pravne varnosti za vlagatelje s pomočjo prehodnih ureditev. Veselimo se sodelovanja s Parlamentom in Svetom, da bomo to strategijo razširili s konkretnimi pobudami.

V delovni program za leto 2011 bodo vključeni:

• Obsežen pregled razvojne politike EU in evropskega soglasja o razvoju na podlagi pregleda ciljev novega tisočletja na srečanju na visoki ravni v New Yorku.

• Prilagoditev sheme trgovinskih preferencialov za države v razvoju, da se bo začela uporabljati konec leta 2014.

• Obsežna prenova instrumentov humanitarne pomoči.

• Nadaljnja krepitev zmogljivosti za ukrepanje v kriznih razmerah s predlogi za združevanje zmogljivosti in logistike v državah članicah.

• Nadaljevanje procesa širitve na podlagi pristopa, ki ga bo Komisija predstavila novembra 2010.

• Pregled sosedske politike.

Za konec želim izraziti upanje, da bo ta novi pristop k načrtovanju programov, o katerem smo se dogovorili, zagotovil močno podlago za medinstitucionalno sodelovanje. Delo konference predsednikov odborov v obliki zbirnega poročila je že dragoceno prispevalo k našemu razmišljanju. Veselim se predlogov Parlamenta po zaključenem postopku posvetovanja med posameznimi komisarji in ustreznimi odbori in tudi, da bom skupaj z vami in konferenco predsednikov pregledal celoten postopek, preden bo kolegij dokončno sprejel delovni program."