Navigation path

Left navigation

Additional tools

Vprašanja in odgovori v zvezi z novim pristopom EU h gojenju GSO

European Commission - MEMO/10/325   13/07/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/10/325

Bruselj, 13. julija 2010

Vprašanja in odgovori v zvezi z novim pristopom EU h gojenju GSO

Zakaj Komisija danes sprejema ta sveženj in kaj vključuje?

Evropska komisija je marca 2010 napovedala, da bo pred poletnimi počitnicami objavila predlog, kako združiti znanstveno utemeljen sistem dovoljenj EU s prosto presojo držav članic glede gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO). Danes sprejeti sveženj izpolnjuje to obvezo in je popolnoma v skladu s stališčem, ki ga je predsednik Barroso septembra 2009 predstavil v svojih političnih smernicah.

Kaj so ukrepi na področju soobstoja in kaj spreminja novo priporočilo o soobstoju?

Cilj ukrepov na področju soobstoja je na območjih, kjer se gojijo GSO, preprečiti nepredvideno prisotnost GSO v drugih proizvodih, morebitno gospodarsko škodo in učinek sledov gensko spremenjenih pridelkov v gensko nespremenjenih pridelkih, kot so konvencionalni in ekološki pridelki.

Izkušnje zadnjih let kažejo, da države članice potrebujejo več prožnosti, da bodo pri opredeljevanju ukrepov za organiziranje gojenja gensko spremenjenih konvencionalnih in ekoloških pridelkov upoštevale svoje posebne lokalne, regionalne in nacionalne okoliščine.

Novo priporočilo o soobstoju priznava, da države članice lahko sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da nepredvidena prisotnost GSO v drugih proizvodih ne presega mejne vrednosti za označevanje, ki je določena pri 0,9 %. Če ukrepi na področju soobstoja ne zadostujejo za preprečitev nepredvidene prisotnosti GSO v konvencionalnih in ekoloških pridelkih, lahko države članice omejijo gojenje GSO na večjih območjih svojega ozemlja. Taki omejevalni ukrepi morajo biti sorazmerni z zastavljenim ciljem (tj. zaščita posebnih potreb konvencionalnega ali ekološkega kmetijstva).

Komisija je leta 2009 objavila drugo poročilo o nacionalnih strategijah za soobstoj gensko spremenjenih pridelkov s konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom. Iz poročila je razvidno, da je 15 držav članic sprejelo zakonodajo o soobstoju, tri pa so Komisijo obvestile o osnutkih svoje zakonodaje.

Evropski urad za soobstoj (ECoB) skupaj z državami članicami razvija najboljše prakse za področje soobstoja, ki upoštevajo, da države članice potrebujejo prožnost, da lahko upoštevajo svoje lokalne in regionalne okoliščine.

Več informacij o Evropskem uradu za soobstoj dobite na: http://ecob.jrc.ec.europa.eu/

Kateri postopek za izdajo dovoljenja za gojenje GSO se trenutno uporablja?

Dovoljenje za gojenje GSO se na ravni EU izda za vsak posamezni primer na podlagi določenih uporab, opredeljenih v vlogi podjetja, in sicer potem je bilo tveganje za zdravje in okolje pozitivno ocenjeno. Vloge za gojenje GSO se lahko predložijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi, če se bodo navedeni GSO uporabili kot izvirni material za proizvodnjo živil in krme. Dovoljenje za gojenje GSO se lahko izda tudi na podlagi direktive o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (Direktiva 2001/18/ES) za uporabe, ki niso za živila/krmo. V obeh primerih imajo države članice pomembno vlogo, ko opravijo začetno oceno tveganja gojenja GSO.

Več informacij o postopkih za izdajo dovoljenja je na voljo na spletnem naslovu:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/10/58

Kakšne spremembe trenutno veljavne zakonodaje predlaga Komisija?

Predlagana sprememba predvideva vstavitev dodatnega člena v Direktivo 2001/18/ES, ki državam članicam izrecno dovoljuje omejitev ali prepoved gojenja GSO na njihovih ozemljih. Države članice lahko za to uporabijo katere koli razloge, razen razlogov iz ocene tveganja za zdravje in okolje iz postopka EU za izdajo dovoljenja. Predlog zato državam članicam omogoča prosto presojo glede gojenja.

Ko začne veljati zakonodajna sprememba, bodo države članice lahko prosto omejile ali prepovedale gojenje vseh ali nekaterih GSO na posameznih delih ali na svojem celotnem ozemlju. Ta sprememba se bo uporabljala za vse GSO, za katere je bilo izdano dovoljenje za gojenje v EU v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003. V skladu s tem predlogom lahko države članice sprejmejo ukrepe samo proti gojenju GSO. Ne smejo pa sprejeti ukrepov, ki v EU prepovedujejo uvoz in/ali trženje dovoljenih gensko spremenjenih semen.

Ali se GSO že gojijo v EU?

Da. V EU se v komercialne namene že goji ena gensko spremenjena koruza – MON 810. Namen tega gensko spremenjenega proizvoda je zaščititi pridelek pred škodljivcem – koruzno veščo. Dovoljenje zanjo je bilo izdano leta 1998.

Dovoljenje za gojenje in industrijsko predelavo gensko spremenjenega škrobnega krompirja, znanega pod imenom krompir „Amflora“, je bilo izdano 2. marca 2010. Ta škrobni krompir ima povečano vsebnost amilopektina v škrobu. Škrob je predviden za uporabo v industrijske namene, na primer za proizvodnjo papirja.

Katere gensko spremenjene rastline so še dovoljene za uporabo za krmo in/ali živila v EU?

Za gojenje GSO in njihovo dajanje v promet v EU ter uporabo iz njih pridobljenih proizvodov v prehranski in krmni verigi se zahteva dovoljenje EU.

Trenutni seznam dovoljenih GSO vključuje tudi: en izdelek iz sladkorne pese, tri iz soje, tri iz oljne ogrščice, šest iz bombaža in 17 iz koruze.

Eden nedavno dovoljenih GSO je škrobni krompir „Amflora“. Kot velja za konvencionalni škrobni krompir, se „Amflora“ ne uporablja kot živilo. Stranski proizvod škrobnega krompirja (pulpa) je dovoljen za krmilo. Naključna ali tehnično neizogibna prisotnost tega krompirja v živilih ali živalski krmi je dovoljena do višine 0,9%.

Seznam dovoljenih gensko spremenjenih rastlin in natančno področje uporabe njihovega dovoljenja sta na voljo v registru EU za gensko spremenjena živila in krmo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/food/dyna/gm_register/index_en.cfm

Ali so države članice že prepovedale gojenje GSO?

Šest držav članic (Avstrija, Madžarska, Francija, Grčija, Nemčija in Luksemburg) je sprejelo zaščitne ukrepe in na svojih ozemljih prepovedalo gojenje gensko spremenjene koruze MON810. Poleg tega sta Avstrija, Luksemburg in Madžarska Komisijo obvestili o prepovedi gojenja krompirja „Amflora“. Poljska je sprejela zakonodajo, ki prepoveduje trženje vseh gensko spremenjenih semen.

Države članice lahko zdaj ponovno preučijo svoje zaščitne ukrepe v zvezi z gojenjem GSO, če niso znanstveno utemeljeni, in raje uporabijo danes sprejeto prožnejše priporočilo o soobstoju, da preprečijo nepredvideno prisotnost GSO v drugih pridelkih.

Države članice bodo lahko po začetku veljavnosti danes predlaganega ustreznega člena, vstavljenega v Direktivo 2001/18/ES, omejile ali prepovedale gojenje GSO, ne da bi uporabile zaščitno klavzulo, kadar niso ugotovljena nova znanstvena tveganja.

Ali obstajajo še drugi GSO za gojenje, o katerih bi EU lahko odločala pred začetkom veljavnosti pravne spremembe?

V različnih fazah postopka je še več kot deset vlog za izdajo dovoljenja za gojenje GSO (ali za njihovo obnovitev).

Štirje GSO so v poznejši fazi. Prejeli so pozitivno mnenje Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in postopek izdaje dovoljenja zanje je v teku. Pozitivno mnenje agencije EFSA v zvezi s podaljšanjem dovoljenja za koruzo MON810, ki rastline varuje pred nekaterimi žuželkami, je bilo sprejeto junija 2009. Obstajata še dva druga gensko spremenjena koruzna proizvoda koruza Bt 1507 (vlogo predložil Pioneer ) in koruza Bt 11 (vlogo predložila Syngenta), ki tudi varujeta rastline pred nekaterimi žuželkami. Pozitivni mnenji agencije EFSA sta bili sprejeti januarja oziroma aprila 2005, o osnutkih sklepov za izdajo dovoljenja za ta dva GSO pa se je glasovalo 25. februarja 2009 v okviru regulativnega odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/18/ES. Vendar kvalificirana večina ni bila dosežena. Četrti proizvod je koruza NK 603 (vlogo predložil Monsanto), ki je odporna proti herbicidu RoundUp. EFSA je o tem proizvodu sprejela pozitivno mnenje junija 2009.

S postopkovnega vidika naj bi bil naslednji korak za MON810 in NK603 predložitev osnutka sklepa Stalnemu odboru za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali (SCoFCAH) (prva faza postopka komitologije). Bt 11 in Bt 1507 sta sredi postopka komitologije, naslednje postopkovno dejanje bo predložitev sklepov Svetu.

Katere izboljšave ocene tveganja GSO za okolje so bile izvedene po zahtevi Sveta decembra 2008?

Komisija in EFSA si skupaj z državami članicami na nekaterih področjih prizadevata za izboljšanje izvajanja zakonodaje o GSO, opredeljene s sklepi Sveta za okolje iz leta 2008.

Posodobitev smernic agencije EFSA za oceno tveganja za okolje še poteka in vključuje posebna področja, ki jih je zahteval Svet. Glede na zahtevnost tega vprašanja, ki zahteva zagotovitev obsežnega postopka posvetovanja in veliko pripomb javnosti (približno 500), naj bi EFSA smernice predvidoma dokončno oblikovala do novembra 2010. Komisija bo nato o teh pripombah razpravljala z državami članicami in jim s potrditvijo držav članic zagotovila normativno vrednost.

Poleg tega je EFSA vključena v dialog z državami članicami in zainteresiranimi stranmi, da jim omogoči sodelovanje pri njenem znanstvenem delu. Agencija EFSA je vzpostavila mrežo strokovnjakov držav članic za izmenjavo znanstvenih spoznanj in izkušenj. Agencija EFSA preučuje tudi vse pripombe držav članic med celotnim postopkom ocene tveganja.

Poleg tega ima EFSA obsežen sklop notranjih mehanizmov in delovnih postopkov za varovanje neodvisnosti znanstvenega dela svojega znanstvenega odbora in svetov, vključno z obsežno politiko izjav o interesih za znanstvenike. EFSA to politiko redno pregleduje in bo v skladu s pozivom Komisije še okrepila preverjanje neodvisnosti svojih strokovnjakov.

Komisija zdaj analizira, kako bi lahko še nadalje povečala okoljsko spremljanje gensko spremenjenih pridelkov po njihovem trženju v skladu z določbami sedanje zakonodaje in sklepov Sveta za okolje iz leta 2008.

Kdaj bo Komisija dokončala poročilo o socialno-ekonomskih posledicah GSO?

Svet je decembra 2008 Komisijo zaprosil za poročilo o socialno-ekonomskih posledicah GSO do junija 2010.

To poročilo mora temeljiti na podatkih držav članic, ki so opravile pomembno delo na področju zbiranja informacij o socialno-ekonomskih posledicah GSO in zlasti njihovega gojenja. Ker pa so prispevki držav članic prispeli pozneje, kot je bilo pričakovano, bo Komisija svoje poročilo dokončala do konca leta 2010. To poročilo bo nato predložila Evropskemu parlamentu in Svetu v preučitev in nadaljnjo obravnavo.

Ali lahko pričakujemo pospešitev postopka izdaje dovoljenj za GSO ter povečanje gensko spremenjenih obdelovalnih površin v EU?

Izdaja dovoljenj se ne bo pospešila in stroge zakonodajne zahteve ocene tveganja za okolje se ne bodo omilile. Predlog, ki ga je Komisija danes sprejela, ne spreminja teh zahtev. Ravno nasprotno, prizadevanje za izvajanje sklepov Sveta iz leta 2008 se nadaljuje. Zagotavljanje ocene varnosti po najvišjih znanstvenih standardih ter okrepitev funkcije spremljanja sta bili in ostajata prednostni nalogi Komisije na področju gojenja GSO.

Več informacij je na voljo na naslovu:

http://ec.europa.eu/food/food/biotechnology/index_en.htm


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website