Navigation path

Left navigation

Additional tools

Zelena knjiga o pokojninah

European Commission - MEMO/10/302   07/07/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/10/302

Bruselj, 7. julija 2010

Zelena knjiga o pokojninah

Zakaj Komisija predstavlja to zeleno knjigo prav zdaj?

Demografsko staranje, ki ga povzročata daljšanje življenjske dobe in upadanje rodnosti, ogroža evropske pokojninske sisteme. Delež za delo sposobnega prebivalstva v Evropi se bo od leta 2012 začel zmanjševati, zato se bomo morali spopasti s tem izzivom. Mnogo držav članic je skušalo do različne mere rešiti to vprašanje z reformami pokojninskih sistemov, vendar je zaradi finančne in gospodarske krize položaj še težji in ukrepanje še nujnejše.

Zato je zdaj pravi čas za začetek javne razprave o tem, ali naj se vzpostavi pokojninski ovir na ravni EU in kako z njim najbolje podpreti države članice pri težavni nalogi zagotavljanja, da bodo sedanje in prihodnje pokojnine ustrezne, vzdržne in varne za vse državljane.

Kakšna je vloga EU na področju pokojnin?

Zelena knjiga ne izraža pomislekov o dejstvu, da so za oblikovanje pokojninskih sistemov v veliki meri odgovorne države članice. Ureditveni okvir na ravni EU zajema štiri glavna področja:

  • 1. čezmejno koordinacijo pokojninskih sistemov socialne varnosti za lažje prosto gibanje delavcev in enako obravnavo delavcev, ki delajo v drugi državi;

  • 2. vzpostavitev notranjega trga za poklicne pokojninske sklade ter uvedbo potrebnih minimalnih standardov o bonitetnih pravilih za zaščito članov in upravičencev pokojninskih načrtov;

  • 3. minimalna jamstva glede poklicnih pokojninskih načrtov in pridobljenih pravic v primeru plačilne nesposobnosti pokroviteljskih podjetij;

  • 4. pravila o nediskriminaciji, ki veljajo za obvezne in zasebne pokojninske načrte, čeprav z nekaterimi odstopanji.

Poleg tega je namen postopka usklajevanja (odprta metoda koordinacije), v okviru katerega se podpirajo in spodbujajo reforme na nacionalni ravni, tudi izmenjava najboljših praks ter določanje kakovostnih ciljev in kazalcev. Na ravni EU je skupni cilj zagotoviti ustrezne, vzdržne, sodobne in pregledne pokojninske sisteme.

Delovni dokument služb komisije „Zakonodaja EU, področje uporabe in povezane pobude“, ki spremlja zeleno knjigo, zajema več podrobnosti o tem.

Končno sodi sem tudi področje vzdržnosti javnih financ, saj Pogodba države članice zavezuje k upravljanju nacionalnih proračunov tako, da ne ogrožajo delovanja ekonomske in monetarne unije. Svet lahko priporoči ukrepe za odpravo pomanjkljivosti (zlasti v okviru Pakta za stabilnost in rast) tudi na področju socialne varnosti, če tu prihaja do težav.

Kakšen je namen zelene knjige?

Ob upoštevanju demografskega staranja in dodatnih izzivov, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, želi zelena knjiga pridobiti mnenja vseh zainteresiranih strani v EU o tem, ali naj se pokojninski okvir na ravni EU prilagodi, da se bo z njim lahko čim bolje podprlo države članice pri doseganju dogovorjenega cilja ustreznih in vzdržnih pokojnin za državljane EU, ter kakšna naj bo ta prilagoditev.

Katera so bistvena vprašanja za razpravo?

Temeljni cilj zagotoviti ustrezne, vzdržne in varne pokojninske sisteme v Evropi zajema tri glavne teme:

  • Prvič, kako se lahko na ravni EU na najboljši način podpre države članice pri vzpostavljanju ravnotežja med trajanjem delovne dobe in pokoja ter pri tem upoštevati strukturne spremembe v naših družbah in na trgih dela ter daljšanje pričakovane življenjske dobe. To je tesno povezano s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

  • Drugič, prizadevamo si za odpravo ovir za mobilnost delavcev in pretok kapitala, ki so posledica ureditev na področju pokojninskega zavarovanja, vključno z dodatnimi pokojninskimi načrti.

  • In tretjič, zagotavljanje varnosti sedanjih in prihodnjih pokojnin. Cilj je zmanjšati tveganje in nestanovitnost za delavce in upokojence. Zagotoviti želimo varnost pokojninskih skladov ter ustrezno ravnotežje med učinkovitostjo in varnostjo.

Ali želi Komisija uvesti novo zakonodajo?

Ta dokument je zelena knjiga, ki v tej fazi ne zastavlja nobenih izrecnih predlogov. Dokument odločno poudarja, da so za mnoge vidike pokojninskih sistemov odgovorne države članice. Vendar smo pripravljeni ukrepati na tistih področjih, kjer ima EU zakonodajno pristojnost, zlasti glede revizije obstoječe zakonodaje, če se bo to po obravnavi odzivov na posvetovanje zdelo potrebno.

Ali Komisija priporoča dvig upokojitvene starosti?

Ne, določanje upokojitvene starosti ali dvig starostne meje za upokojitev je v pristojnosti držav članic. Zelena knjiga ne obsega nobenih jasnih priporočil in ne izpostavlja posebej nobenega pokojninskega sistema. Oblikovanje sistemov pokojninskega zavarovanja je v rokah nacionalnih organov in v Evropi se uporablja veliko različnih oblik pokojninskih sistemov.

Komisija se zaveda, da ljudje v EU živijo dlje, kar je izjemen dosežek. Če ljudje zaradi daljše življenjske dobe ne bodo tudi dlje delali ali začeli prej plačevati v pokojninsko blagajno, pokojnine verjetno ne bodo več ustrezne ali pa bo dvig pokojninskih izdatkov nevzdržen. Zato Komisija z odprto metodo koordinacije spodbuja države članice k premisleku (in jih je spodbujala tudi v preteklosti), kako doseči vzdržno ravnotežje med trajanjem delovne dobe in pokoja, kar pomeni, da bo treba delati več in dlje.

Ali skuša Komisija ljudi prisiliti k sklepanju zasebnih pokojninskih načrtov?

Ne, o tem odločajo države članice. Komisija ne zagovarja nobene posebne vrste pokojninskih sistemov. Komisija hkrati priznava, da zasebni pokojninski načrti in skladi v mnogih državah članicah vedno bolj vplivajo na pokojninske prihodke državljanov EU. Komisija zato skuša državam članicam pomagati in jih spodbuditi k skrbnemu oblikovanju takšnih načrtov, ki bodo varni, ter ustreznemu zmanjšanju tveganja in nestanovitnosti, da se zagotovijo glavni cilji ustreznih in vzdržnih pokojninskih sistemov.

Ali ni poznejše upokojevanje v nasprotju z ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti mladih?

Trgi dela niso igra z ničelnim izidom, v kateri bi bilo število delovnih mest določeno in bi delavec dobil zaposlitev le, ko bi se nekdo drug upokojil. Če bi bilo to res, bi imele države z visokimi upokojitvenimi starostmi in velikim številom starejših delavcev težave pri zaposlovanju mladih ljudi.

Vendar to ne drži. Dejstvo je, da imajo države z višjimi stopnjami zaposlenosti med starejšimi delavci tudi višje stopnje zaposlenosti med mladimi. Nasprotno so države s sorazmerno nizko zaposlenostjo starejših delavcev tudi pogosteje manj uspešne pri ustvarjanju zaposlitvenih priložnosti za mlade.

Brezposelnosti mladih ne povzročajo starejši delavci, ki „predolgo“ vztrajajo na delovnem mestu, ki bi ga lahko drugače zasedla mlada oseba. Ta vrsta brezposelnosti je pogosteje posledica splošnega upada gospodarske rasti in/ali nezadostnosti izobraževalnih sistemov in institucij na trgu dela.

Rešitev za brezposelnost mladih ni zgodnje upokojevanje večjega števila starejših delavcev, saj bi to še dodatno povečalo breme financiranja pokojninskih dajatev, ki ga nosijo mladi in aktivno prebivalstvo. Za izboljšanje zaposlovanja mladih je potreben sklop precej kompleksih ukrepov, kot so boljše ujemanje med znanji in spretnostmi mladih ter zahtevami na trgu dela, učinkovitejše strategije aktivacije in odprava institucionalnih ovir pri zaposlovanju mladih delavcev.

Evropska komisija si prizadeva za tesno sodelovanje z državami članicami pri uvajanju primernih rešitev za zagotovitev polne udeležbe mladih na trgu dela.

Ali namerava Komisija predlagati uvedbo sistema zajamčenih pokojninskih pravic?

To je prav tako tema razprave. Takšne sisteme je treba temeljito preučiti skupaj s pravili o plačilni sposobnosti za pokojninske sklade in pravili EU za zaščito pravic delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca. Poleg tega je treba ohraniti skladnost z varnostnimi sistemi, ki se pregledujejo ali predlagajo za druge finančne trge, zlasti za bančne depozite, naložbene izdelke in zavarovalne police.

Kakšen je bil vpliv krize na pokojninske sisteme v EU?

Finančna in gospodarska kriza je močno povečala temeljni problem staranja prebivalstva. Pokazala je, da so različni sistemi med seboj odvisni, in razkrila slabosti ustroja nekaterih načrtov ter na ta način opozorila na izpostavljenost vseh pokojninskih sistemov. Zaradi višje brezposelnosti, nižje rasti, višjih stopenj nacionalnega dolga in nestanovitnih finančnih trgov se vsi sistemi pri izpolnjevanju pokojninskih obljub spopadajo z ovirami.

Ti vplivi skupaj s poglavitnim demografskim izzivom, s katerim se spoprijemamo, pomenijo, da ne moremo več odlašati s temeljitimi pokojninskimi reformami.

Kako pokojnine vplivajo na mobilnost delavcev v EU?

Na današnjem trgu dela je treba ljudem omogočiti, da enostavno in brez negativnih finančnih posledic menjajo zaposlitev, delodajalcem pa zaposlovanje ustreznih oseb z ustreznimi znanji in spretnostmi. Zaradi staranja prebivalstva je treba ljudem zagotoviti priložnosti, da delajo, pridobivajo in ohranjajo pokojninske pravice, ki jih ob menjavi zaposlitve ne izgubijo. Zato je treba odpraviti ovire za prosto gibanje, ki jih povzročajo pravila o pokojninskih sistemih.

Kako poteka posvetovanje?

To je odprto posvetovanje, na katerem so dobrodošle pripombe vsakega posameznika, ki ga zanima, kako lahko EU pomaga zagotoviti ustreznost, vzdržnost in varnost sedanjih in prihodnjih pokojnin. Sodelujejo lahko državljani, socialni partnerji, vlade držav članic, organi tržnega nadzora, NVO, organizacije, ki zastopajo starejše ljudi, in sektorska združenja, zlasti za pokojninske sklade in zavarovalnice.

Komisija s to zeleno knjigo poziva k predložitvi stališč o tem, ali je treba posodobiti pokojninski okvir na ravni EU in na kakšen način naj se to zagotovi, hkrati pa poudarja dejstvo, da so države članice odgovorne za organizacijo lastnih pokojninskih sistemov.

Obdobje posvetovanja, ki bo trajalo od 7. julija 2010 do 15. novembra 2010, omogoča več kot štiri mesece za razmislek o postavljenih vprašanjih in pripravo odgovorov. Vsak lahko prispeva prek spletnega vprašalnika na naslednjem naslovu: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=839&furtherNews=yes.

Če nimate spletnega dostopa, lahko odgovore pošlje po pošti na naslov:

European Commission

Green Paper on Pensions consultation

Directorate-General for Employment, Social Affairs & Equal Opportunities – Unit E4

B-1040 Bruselj.

Kateri bodo naslednji koraki?

Po zaključku obdobja posvetovanja bo Komisija pregledala vse odgovore in objavila njihov povzetek. Zaradi naše zaveze k preglednosti bodo vsi odgovori objavljeni tudi na spletu, vendar lahko anketiranci zahtevajo anonimnost.

Za natančen opis naslednjih korakov je še prezgodaj, saj bo to odvisno od izida posvetovanja, ki smo ga začeli. Med možnimi pristopi bi lahko bila bela knjiga in/ali posamezne pobude o vprašanjih, ki so se že obravnavala pred zeleno knjigo.

Rezultata posvetovanja na podlagi zelene knjige vsekakor ne gre soditi vnaprej, saj so možna tudi druga sredstva za zagotovitev nadaljnjega dela.

Več informacij

IP/10/905

Zelena knjiga in spletno posvetovanje:

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=89&newsId=839&furtherNews=yes.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website